Želimo se učiti komuniciranja z mlajšimi

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

jun. '17

STARANJE V SLOVENIJI

Koliko se želimo starejši učiti lepšega komuniciranja z mlajšimi? Lepi stiki z vsemi generacijami so pomembni za naše kakovostno staranje. Nujni so, da lahko svoje znanje in izkušnje prenašamo na mlajši rod. To so kazali reprezentativni podatki raziskave o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo starejši od 50 let, in smo jih predstavili v prejšnjih dveh številkah Vzajemnosti. Poglejmo zdaj podatke o pripravljenosti za učenje lepših odnosov – res so spodbudni.

Stanje medgeneracijskega sožitja osvetljujejo odgovori na številna vprašanja, na primer, s kom sobivamo v skupnem gospodinjstvu ali v isti hiši, koliko pomoči prejemamo pri vsakdanjih opravilih, koliko in komu dajemo dolgotrajno oskrbo, kako pomembni se nam zdijo odnosi s svojci v dosedanjem življenju in za kakovostno staranje, ali imamo koga, s katerim smo lahko v zaupnem osebnem odnosu in kako z njim vzdržujemo stike, koliko denarne pomoči dajemo drugim itd. Odgovore na ta vprašanja so obdelali različni strokovnjaki v obsežni znanstveni knjigi Staranje v Sloveniji; tokrat bomo pogledali podatke o tem, koliko se želimo učiti lepšega komuniciranja z mlajšimi, ki jih je obdelala mag. Ksenija Ramovš.

Raziskovalno vprašanje se je glasilo: Ali menite, da bi bilo potrebno, da se danes starejši ljudje v posebnih učnih programih učijo razumeti mlade in z njimi komunicirati? Pritrdilni odgovor je izbralo 70 odstotkov starejših, da to ni potrebno, dobrih 20 odstotkov, svoj odgovor je zapisalo dobre 4 odstotke vprašanih in dobrih 5 odstotkov na to vprašanje ni odgovorilo.

Velika večina, ki predstavlja pol milijona nad 50 let starih ljudi v Sloveniji, doživlja potrebo, da bi se v primernem programu učili lepšega sožitja z mlajšimi. Ta podatek je obetaven za prihodnost medgeneracijskega sožitja. Kar si želimo in menimo, da je koristno, za to iščemo možnosti, da tudi dosežemo. Trg pa skrbi, da ljudem streže s ponudbo. Strokovni »trg«, ki razvija nova znanja in metodične veščine za komuniciranje, lahko torej računa na to potrebo. Na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje že vrsto let posvečamo posebno pozornost razvijanju kratkih tečajev za lepše komuniciranje in sodelovanje starejših z mlajšimi kakor tudi tečajev v obratni smeri za mlajše; v praksi se dobro obnesejo eni in drugi.

Za lepše sožitje

Svoj odgovor na vprašanje o učenju komuniciranja z mlajšimi jih je napisalo na videz malo. Če pa pomislimo, da ti 4 odstotki pomenijo nad trideset tisoč starejših prebivalcev Slovenije in da tisti, ki se potrudijo in zapišejo svojo misel, imajo nekaj povedati, kar se jim zdi, da ni v ponujenih odgovorih, je vredno pogledati tudi te odgovore. Večinoma so napisali razloge, zakaj bi bilo dobro ali slabo, če bi se starejši v posebnih programih učili razumevati mlajše. Navajamo nekaj tipičnih:

  • Starejši imamo izkušnje, a malo stika z mlajšimi. Manjka druženje.
  • Starejše je strah izobraževanja, boljše bi bilo neformalno izobraževanje.
  • Obratno bi bilo potrebno, kajti starejši živijo s svojim mišljenjem in se težko spreminjajo.
  • Da, obojestransko je potrebno, toda težko izvedljivo.

Posebne pozornosti je vredna primerjava navedenih odgovorov z odgovori na vprašanje, kakšne so vaše izkušnje o tem, kako se razumejo mlajši in starejši. Ponujene so bile vse štiri možnosti: da mlajši bolje razumejo starejše, da starejši bolje razumejo mlajše, da eni in drugi enako dobro razumejo drug drugega ter da ne mlajši ne starejši drug drugega ne razumejo. Danes poglejmo samo primerjavo teh zadnjih najbolj črnogledih odgovorov z zgornjimi o pripravljenosti za učenje komuniciranja z mlajšimi, drugič pa se bomo ustavili pri medgeneracijskem komuniciranju.

Da ne mlajši ne starejši ne razumejo drug drugega je odgovorilo dobrih 17 odstotkov starejših. Več kakor tri četrtine od teh je pri vprašanju, ki smo ga prikazali zgoraj, izbralo odgovor, da bi bilo potrebno, da se danes starejši ljudje v posebnih učnih programih učijo razumeti mlade in z njimi komunicirati.

To je res zelo spodbuden podatek. Ne glede na to, ali smo z odnosi med starejšimi in mlajšimi zadovoljni ali ne, smo se jih pripravljeni učiti.

Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media