Jagodičevje za zdravje

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | jun. '17

Ni ga pod slovenskim soncem, ki ne bi vedel, kako slastne in zdrave so borovnice. In seveda tudi jagode, ribez, robidnice, maline, kosmulje ... Skratka jagodičje. Temeljna naloga jagodičja je zaščita organizma. Antioksidanti v rastlinah ščitijo njih same in enako potem varujejo nas.

Borovnice za mlade žile in misli

Gozdne borovnice (lat. Vaccinium myrtillus) dozorijo v juniju in juliju, odvisno od nadmorske višine. Zrel plod borovnice je skoraj črn z modrikastim odtenkom, ki mu ga daje oprh. Vode je v gozdnih borovnicah do 85 odstotkov, sladkorja pa do 9 odstotkov, poldrugi odstotek je sadnih kislin, vitamin C močno niha od rastišča do rastišča – najpogosteje namerijo od 1,5 do 20 mg vitamina C v 100 g. Nekaj je vitaminov A, E ter B1 in B2. Zadnje čase na trgu prevladujejo večje gojene ali vrtne borovnice (lat. Vaccinium corymbosum), ki vsebinsko niso povsem enake divjim, pravimo jim tudi ameriške borovnice ali žlahtne borovnice.

V listih borovnic je okrog 11-krat toliko vitamina C kot v plodu. Listi vsebujejo še druge za zdravje dragocene glikozidne spojine, nekaj je tudi jabolčne in citronske kisline. Zaradi flavonoidov so borovnice dobre za zdravje srca in ožilja, zlasti kapilar, krčnih žil in hemoroidov. Spodbujajo prekrvavitev organov in blažijo vnetja. Flavonoidi delujejo protivnetno, protivirusno in protibakterijsko, ščitijo pred rakom na dojki in prebavnem traktu, pomagajo pri migreni in revmatičnih obolenjih.

Antioksidanti zavirajo staranje ter preprečujejo alzheimerjevo bolezen in druge degenerativne bolezni; bolnikom z multiplo sklerozo pomagajo pri koordinaciji in ravnotežju. Borovnice in mlade liste lahko zaradi mirtilina jedo tudi sladkorni bolniki.

Tanini, pektini in vlaknine v borovnicah učinkovito pomagajo pri prebavnih težavah in utrjujejo črevesno sluznico. Ker imajo dobro kombinacijo mineralov, zlasti kalija, magnezija, mangana in železa, pomagajo pri težavah s ščitnico in slabokrvnosti. Zaradi karotenoidnih snovi so učinkovita pomoč za dober nočni vid, preprečujejo tudi degeneracijo rumene pege. Borovnice odpravljajo slab zadah, zdravijo afte in so dragocena pomoč pri odvajanju od kajenja. Imajo tudi veliko naravne salicilne kisline, kar preprečuje strjevanje krvi. Borovnice močno ovirajo bakterije, med njimi nevarno bakterijo E. coli, da bi se ugnezdile v sluznici sečil.

Jagode za dobro počutje

Gozdne jagode imajo do 90 odstotkov vode, do 1,7 odstotka beljakovin, do 12 odstotkov glukoze, fruktoze in saharoze, do 4,6 odstotka celuloze, do 7,7 odstotka pektinov, malo citronske, vinske in nekaj salicilne kisline. Med vitamini je največ vitamina C, sledijo vitamin B3, vitamin H ali biotin, vitamin B2, provitamin A, vitamin B1 ter folna kislina ali vitamin B9. Za zdravje so pomembne tudi rudninske snovi oziroma minerali. Največ je kalija za odlično srce, vsebujejo tudi fosfor, natrij, kalcij, klor, magnezij, mangan, železo in baker.

V vrtnih jagodah je največ vitamina C tam, kjer sonce dolgo osvetljuje rastlino, ter tam, kjer so dnevi topli in noči zelo hladne.

Sestava aminokislin razkrije, da so jagode za ljubezen. Količinsko teh snovi ni veliko, a so vse, ki jih potrebujemo za dobro voljo in počutje. Imajo arginin, ki je pravcata naravna viagra, saj povečuje število semenčic v semenski tekočini, krepi poželenje in erekcijo, histidin odpravlja žensko hladnost, fenilalanin aktivira hormone dobre volje in sreče, glutaminska kislina je gorivo za možgane in boljšo koncentracijo, glicin aktivira osrednje živčevje, tirozin zmanjšuje utrujenost in preprečuje depresivnost, valin, prolin in serin poskrbijo za dobro kri, preprečujejo anemijo in spodbujajo vezavo železa v hemoglobinu.

Folna kislina iz jagod pospešuje nastajanje krvi in rast celic. Je naravni antidepresiv in spodbuja nastanek hormonov sreče. Upoštevati moramo sovplivanje med vitamini in minerali, kar še povečuje končni pozitivni rezultat. V jagodah je elaginska kislina, ki zavira rast rakavih celic. Sveže iztisnjen jagodni sok že v nekaj urah uniči povzročitelja tifusa, bakterijo salmonelo. Jagode odplavljajo sečno kislino iz sklepov in tkiv in čistijo jetra. Ker je v jagodah polovica sladkorjev v obliki fruktoze, so v zmernih količinah primerne tudi za sladkorne bolnike.

Robidnice za čvrsto telo

Robidnice so sadež divjega razvejanega trnastega grma, imenovanega robida (lat. Rubus), ki raste ob potokih, rekah in v goščavju. Robidnice imajo varovalna barvila pred soncem iz karotenoidnih in flavonoidnih snovi. Te delujejo razkuževalno, varujejo in pomlajujejo ožilje ter preprečujejo razvoj rakastih tkiv, nalaganje holesterola in nastajanje krvnih strdkov. Robidnice imajo veliko vitamina A, ki je dober za oči ter koristen pri želodčnih in črevesnih težavah in mehurju. Zaradi vitamina C in kopice flavonoidov krepijo imunski sistem in blažijo krčne žile in hemoroide. Ker odpravljajo nespečnost in nemir, je dobro zaužiti kozarec robidnic pred spanjem. Zavirajo staranje, lepšajo kožo, lajšajo vnetja, spodbujajo delovanje žlez in delujejo proti stresu.

Njeni listi vsebujejo eterična olja, tanine in kisline. Čaj iz njih deluje blažilno na vnetja sluznice v ustni votlini in žrelu. Sveta Hildegarda je priporočala robidov čaj pri menstrualnih krčih, bolečinah v grlu, za čiščenje krvi in odpiranje dihalnih poti. Mnogi viri priporočajo robidnice pri želodčnem in črevesnem katarju in za zniževanje vročine. Imajo tudi veliko pektina, zato pri pripravi marmelade le-ta hitro želira.

Maline ostrijo vid

Tudi maline so izredno bogate z vitaminom C, zato so koristne za celoten organizem, saj usmerja in vodi delovanje vseh procesov v telesu. Prava škoda je, če maline predelamo v malinovec, saj se pri tem vitamin C uniči. Veliko bolje je, če jih pohrustamo sveže ali jih zamrznemo. Imajo tudi vitamin A, ki izboljšuje in krepi vid.

Maline so zakladnica polifenolov, ki ščitijo telo pred oksidativnim stresom ter varujejo stene ožilja in srce. Med flavonoidi je tudi veliko antocianinov, ki zmanjšujejo koncentracijo glukoze v krvi, zato so zelo primerne za sladkorne bolnike. Ugotovili so, da uživanje malin zavira zamaščenost jeter in debelost. Varovalno delujejo tudi vlaknine iz celuloze in pektinov. Maline delujejo razkuževalno in očiščevalno ter pospešujejo delo žlez, med njimi žolčnika, ter čistijo ledvice in sečne poti.

Ribez prečiščuje telo

Rdeči ribez (lat. Ribes rubrum) izvira iz gozdov osrednje Evrope, črni ribez (lat. Ribes nigrum) pa je avtohtona rastlina v alpskem svetu in Rusiji. Oba uspevata skoraj povsod po Sloveniji.

Bistvene koristne sestavine rdečega ribeza so sadne kisline in rudnine. Sadne kisline vplivajo na prečiščevanje telesa, rudnine ali minerali pa telo osvežijo, da potekajo reakcije v telesu hitreje in temeljiteje. Med makroelementi je največ kalija, kalcija in magnezija. Zraven je veliko topnih vlaknin, ki v črevesju vežejo odpadne snovi in še pomagajo sadnim kislinam prečiščevati telo. Podobno kot črni ribez tudi rdeči ribez pospešuje izločanje slabe sluzi ter odpadnih snovi iz krvi in sečil. Posredno znižuje slab holesterol in deluje blago razkuževalno. Vsebuje malo sladkorja in več vitamina B7, zato je priporočljiv za diabetike. Zraven je tudi rutin ali vitamin P, ki skrbi za krepke žile. Tega je sicer v črnem ribezu veliko več kot v rdečem.

RECEPTI

Ribezova omaka za jedi z žara

Potrebujemo: prvi del – 120 ml svežih jagod rdečega ribeza, 230 g ribezove marmelade, 120 ml limonovega soka, 30 g nastrgane limonine lupinice, pol žličke mletega cimeta, eno osmino žličke mletih nageljnovih žbic, prav toliko črnega popra in čilija v prahu, pol litra neslane jušne osnove; drugi del – 60 ml worcesterske omake, kozarec refoška, 120 g trsne melase ali meda, 60 g kečapa.

Najprej skuhamo sestavine prvega dela, da polovica vode povre. Nato dodamo mešanico drugega dela, pustimo nekaj minut vreti na nizkem ognju in postrežemo ob pečeni jagnjetini, svinjini in ribah.

Jogurtov sladoled z borovnicami

Potrebujemo: štiri lončke borovnic, dva lončka sladkorja, po želji žličko vaniljevega sladkorja, dva lončka jogurta, lonček kisle smetane.

Premešamo sladkor in borovnice, dodamo jogurt in kislo smetano ter dobro zmešamo v mešalniku, nato maso zamrznemo. Pred tem lahko vanjo zamešamo še cele ali narezane sveže borovnice.

Sadna kupa zoper stres: naredimo jo iz jagod, pomarančnega soka, mandljevih lističev, čokolade in smetane.

Jagodni napitek za dober spomin in boljšo koncentracijo: naredimo ga iz jagod, sirotke, kislega mleka, kefirja ali jogurta, meda, cimeta, melise ali mete.

 Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh. Fotografije: Ivan Merljak


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media