Možganska kap je premagljiva

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | jun. '17

Združenje CVB je ob 9. maju pripravilo pohod in kulturno prireditev sredi Ljubljane.

Možgansko kap, ki jo povzroči pomanjkanje dotoka krvi v možgane zaradi krvnega strdka v žili (ishemična kap) ali krvavitev znotraj možganov (hemoragična kap), je v svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pri nas jo vsako leto doživi več kot 4.000 ljudi. Veliko jih umre, pri preživelih pa lahko pusti hude posledice, zato je to najpogostejši vzrok za invalidnost.

Posledice možganske kapi so različne: ohromitve delov telesa, nezmožnost hoje ali uporabe rok, težave pri sporazumevanju ali razumevanju govora, bolnikom lahko kap spremeni osebnost, okrni spomin ali povzroči depresijo. Veliko posledic je skritih in se pokažejo šele po prvem obdobju zdravljenja, na primer motnje pozornosti. Bolniki težko opravljajo vsakdanja dela, veliko jih ne ne zmore voziti avtomobila in ima težave pri vračanju na delovno mesto.

Rehabilitacija je dolgotrajna, zahtevna in draga, žal je mnogi bolniki niso deležni v takem obsegu, kot bi jo potrebovali, zlasti ko so v domači oskrbi. Potrebovali bi regionalne centre za dosmrtno rehabilitacijo bolnikov po možganski kapi, tudi strokovnjakov – fizioterapevtov, delovnih terapevtov, psihologov in logopedov – je premalo. Predvsem pa področje ni sistemsko urejeno na državni ravni, čeprav številni primeri dokazujejo, da so bolniki po rehabilitaciji zaživeli kar se da polno življenje, veliko jih je našlo tudi zaposlitev, so zdravniki in bolniki opozarjali ob evropskem dnevu možganske kapi (9. maj). Predvsem so poudarili, da lahko možganska kap pusti zelo hude posledice, a je premagljiva.

Združenje v pomoč bolnikom in svojcem

Bolniku in vsej njegovi družini se po preživeti kapi življenje močno spremeni. Veliko podpore pa tudi praktičnih znanj in nasvetov lahko dobijo pri Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije. Člani, teh je okoli 2600, se v 19 klubih po vsej Sloveniji ukvarjajo s številnimi dejavnostmi – od strokovno vodene telesne vadbe do izletov in pohodov, srečanj samopomočnih skupin bolnikov in svojcev, organizirajo občasno obnovitveno rehabilitacijo v zdraviliščih in različne ustvarjalne delavnice, kulturne in športne prireditve. Med drugim deluje kar nekaj pevskih skupin ter dramska in folklorna skupina, izdajajo tudi svoje glasilo Kapnik. Predvsem pa so klubi pomembni zato, da »kapisti«, kot si rečejo, obnovijo ali ponovno ustvarijo socialno mrežo, dobijo koristne informacije in nasvete strokovnjakov in drugih bolnikov, izmenjajo izkušnje in se družijo.

Združenje ima sedež na Linhartovi cesti 51 v Ljubljani, tel. št.: 01 475 82 51, spletna stran: www.zdruzenjeCVB.com.

GROM opozarja

Manj možnosti za možgansko kap naj bi imeli tisti, ki živijo kar se da zdravo: se dovolj gibljejo, jedo različno in pestro hrano, bogato z zelenjavo in sadjem, imajo urejen krvni tlak – visok tlak je poleg nerednega srčnega utripa med pomembnimi dejavniki tveganja možganske kapi, tudi kajenje podvoji tveganje.

A možganska kap lahko doleti vsakogar, ki ima možgane, v šali pravijo strokovnjaki. A ker možgani ne bolijo, mnogi bolniki sploh ne vedo, da je kaj narobe. Pomembno pa je, da čim prej prepoznamo znake kapi in kar najhitreje bolnika spravimo v bolnišnico. Celice namreč začnejo odmirati že v desetih minutah po dogodku, a ob pravilnem ukrepanju v prvih štirih urah po kapi ima bolnik veliko možnosti za preživetje, morda se bo izognil tudi trajnim posledicam.

Najbolj zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM.

G – govor: ali oseba razumljivo govori?

R – roka: ali lahko dvigne roko in jo zadrži, je morda roka ohromela?

O – obraz: se lahko nasmehne ali ima povešen ustni kotiček?

M – minuta: če opazite katerega koli od teh znakov, takoj pokličite 112.

Med čakanjem na pomoč prizadetega namestimo v vodoravni položaj (nezavestnega obrnemo na bok), mu z blazino rahlo podložimo vzglavje, če nosi zobno protezo, jo odstranimo, predvsem pa mu ne dajemo nobene hrane ali pijače.

Anita Žmahar, fotografija: arhiv Združenja CVB


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media