LITERARNE STRANI

Prosti časjulij '17

V kamen vklesano

Ob dolgih in pustih novembrskih večerih je k nam prihajal Francelj. Z očetom sta sedela za pečjo in »tolkla slamo«, kot je rekla mati. S kmečko pametjo sta razmišljala o tem, ali bomo imeli čez petdeset let socializem ali kapitalizem; o demokraciji nista govorila, mogoče zanjo niti nista vedela. Seveda ni ostalo le pri tem, ampak sta svoje »kvantanje« vedno končala s služenjem vojaškega roka v Kraljevini Jugoslaviji davnega leta 1936.

Ob takih večerih sem, sedeč na klopi, zdolgočaseno bingljala z nogami ali pa ležala na peči, se delala, da spim, in pobirala »posluške«. Iz njunih ust sem prvič slišala besedo redov, kar je star izraz za vojaka v kraljevi vojski. Ta status so očetu določili z naborom, prav tako Franceljnu, sicer pa sta oba služila vojsko v Srbiji, moj oče v Beogradu, ki mu je obvezno rekel Belgrad.