Jeklene magnolije po slovensko 

Prosti čas | jul. '17

Jeklene magnolijo so: Silva Drobež, Staša Erbežnik, Martina Dagarin, Zala Pipan (z leve proti desni spodaj) ter Maja Culiberg, marija Theuerschuh in Slavica Zabukovnik (zgoraj).

Anglež Robert Harling je sredi osemdesetih napisal Jeklene magnolije, dramsko besedilo o ženskah, ki se srečujejo v frizerskem salonu in med njimi ni skrivnosti. Potem pride v njihovo mesto nova gospa, ki želi postati del njihove družbe … Ker kot moški ni poznal vseh odtenkov ženske duše, so slovenske »magnolije«, ki igrajo v novi postavitvi te predstave, besedilo malce prilagodile: sebi in času, v katerem živijo. Nove uprizoritve so se lotile amaterske igralke Univerze za tretje življenjsko obdobje, stare od 55 do 70 let, ki so v mladosti že igrale ali pa so si v tretjem življenjskem obdobju zaželele uresničiti svoje mladostne sanje in izkusiti čar odrskih luči.

Sredi junija so namreč trikrat zapored nastopile na malem odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani in navdušile. Zato smo prepričani, da bodo s to predstavo morda celo gostovale po naši državi, saj je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje »mreža«, v kateri deluje 52 univerz v 51 krajih Slovenije. Šteje pa več kot 22 tisoč študentk in študentov, torej jim občinstva ne bo zmanjkalo.

In kdo so jeklene magnolije? V predstavi so nastopile: Maja Culiberg, Marina Dagarin, Silva Drobež, Staša Erbežnik, Rozalija Pipan, Marija Theuerschuh, Slavica Zabukovnik. Za masko in izbor kostumov je poskrbel Incognito design, mentorica in režiserka tega študijskega krožka pa je bila Barbara Pia Jenič, s katero smo se tudi pogovarjali.

»V sodobnem svetu, ki je poln stresov, tekmovalnosti in odtujenosti, pravzaprav vsi hrepenimo, pa če si to priznamo ali ne, po pristnih medčloveških odnosih in iščemo prostor, kamor se lahko zatečemo v stiski. Jeklene magnolije najdejo to srečo na odru v frizerskem salonu. Igralke študijske skupine Igra-predstava, ki jo vodim, pa so jo našle tudi med sabo, saj so postale zares iskrene prijateljice,« je povedala Barbara Pia Jenič, igralka, režiserka, magistra govora in producentka iz Ljubljane, ki ima veliko izkušenj z učenjem igre, saj je bila šestnajst let mentorica na Dramski šoli Barice Blenkuš, v Univerzitetnem kliničnem centru na oddelku za transplantacijo pa že sedemnajst let sodeluje kot izvajalka Igre vlog na izobraževalnih seminarjih, da bi zdravnike z njimi naučila čuteče sporočati novico o smrti svojcev. Končno pa je režiserka Jeklenih magnolij tudi direktorica in umetniška voditeljica Zavoda Senzorium, ki v slovenski prostor uvaja predstave, polne najrazličnejših čutov in občutkov.

Potem je o igri spregovorila še ena od magnolij. »Na odru podoživljamo čas pred petnajstimi leti, saj pride v naš kraj nova gospa, nova magnolija, ki bi se rada vključila v našo skupnost,« pravi Marija Theuerschuh, nekoč vzgojiteljica, ki ima gledališče rada, odkar pomni. Pa tudi v vrtcu so mnogokrat odigrali kakšno predstavo.

Barbara Pia Jenič, mentorica študijskega krožka na SUTŽO

So pa njihove jeklene magnolije, poudari Barbara Pia Jenič, pogumne in čuteče ženske, sicer različnih hotenj, pričakovanj in prepričanj. Združuje jih neskončna mera solidarnosti, ki jim pomaga preživeti še tako temne trenutke. »In to je najbrž razlog, da je igra Jeklene magnolije še vedno tako zelo priljubljena,« sklene. 

Neva Železnik


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media