Po sledeh metuljev in zdravilne vode

Prosti čas | jul. '17

Terme in bolnica stojijo na nasprotnih bregovih.

Prav na koncu Šaleške doline in ob potoku Toplica nekako odmaknjeno leži Topolšica. Kraj z okoli tisoč prebivalci je zaslovel po zdravilišču. »Po enem izmed tolmačenj naj bi ime nastalo zaradi številnih visokih topolov, po drugem po toplih izvirih. Ali pa morda po kmetu Topličniku,« pravi Petra Lipičnik, predsednica krajevne skupnosti in Turističnega društva Topolšica – podeželje.

Izvir termalne vode je nekoč služil kot napajališče za živino. Že v 16. stoletju so uredili kopališče, o katerem govorijo zapisi v dnevniku ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki je prišel leta 1617 v Šoštanj na obisk k cerkveni gosposki. Leta 1838 so pokrili bazen s slamnato streho in kasneje sezidali kopališko zgradbo ter uredili nekaj sob za goste. Kopanje je bilo precej drago in si ga je lahko privoščila le gospoda. Ob koncu 19. stoletja je bilo v okolici že več stavb in urejen park, kraj pa znan pod imenom Bad Topolschitz. V zdravilišču so bile na voljo zračne in sončne kopeli, uvajali so najsodobnejše metode zdravljenja, skrbeli pa so tudi za razvedrilo in izlete.

Po 1. svetovni vojni so tu uredili sanatorij za pljučno tuberkulozo, bolniki so prihajali iz vse Kraljevine Jugoslavije. Ker ni bilo na voljo učinkovitih zdravil, je zdravljenje obsegalo predvsem koriščenje ugodnih podnebnih pogojev, mir in sprehode po mogočnih smrekovih gozdovih. Za bolne otroke so v gozdu ob lepem vremenu uredili pouk. Zdravljenje je lahko trajalo tudi več let, zato so v kraj prihajali svojci, in tako se je začel razvijati turizem. Med 2. svetovno vojno je v Topolšici nastalo odporniško gibanje. V bolnici so po zaslugi enotnega osebja ilegalno zdravili tudi partizane ter s sanitetnim materialom oskrbovali partizanske bolnice. Prav iz Topolšice pa je 9. maja 1945 odšla v svet novica o kapitulaciji nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo. Listina o kapitulaciji je bila namreč podpisana v bolnišnični jedilnici. Na ta dan zgodovinskega pomena so Topolšičani ponosni, zato je to krajevni praznik, ki ga vsako leto svečano zaznamujejo, v zdraviliškem parku je urejena tudi spominska soba.

Po vojni so postavili nove objekte bolnišnice, leta 1983 pa zgradili hotel Vesna, ki je postal skupaj z vodnim parkom temelj zdraviliško-gostinske dejavnosti. Zadnja pridobitev kraja je naselje apartmajskih hiš Ocepkov gaj, ki je zgrajen tik nad hotelom.

Sodelovanje z upokojenci

Zdraviliški kraj v naravnem okolju je v svoj objem privabil tudi Center starejših Zimzelen. Sodobna zgradba je postavljena v bližini hotela, v njej pa so vpeljali model bivanja gospodinjska skupnost. To pomeni, da je v vsaki izmed devetih bivalnih enot na voljo kuhinja, jedilnica in dnevni prostor s televizijo. Gospodinja pa srbi za oblikovanje, urejanje bivanjskega okolja in sobivanja med stanovalci. Pred domom imajo urejene zeliščne grede in pripravljajo zdravilne čajne mešanice, do parka in toplic pa je le nekaj korakov. Krajani dobro sodelujejo s stanovalci centra in jih skušajo vključiti v dogajanje vsaj v času večjih prireditev. Tudi domači upokojenci so zelo aktivni. V okviru upokojenskega društva se lotevajo marsičesa – od balinanja, pikada, ruskega kegljanja, šaha pa do organiziranja različnih izletov.

Lončarska delavnica v zraviliškem parku

 »Topolšica je prijeten kraj za bivanje,« je prepričana Petra Lipičnik. »Tu ni tranzitnega prometa, v kraju pa imamo skoraj vse, kar potrebujemo. Od vrtca, podružnične šole, trgovine, gostiln pa do pošte.« V stari topliški zgradbi je urejena galerija-trgovina Bahor z lončarsko delavnico (Zavod za razvoj in promocijo lončarstva). »Zadnje čase je največ zanimanja za ročno poslikane krožnike in skodelice v obliki sadja,« pove Igor Bahor, ki izdeluje tudi majolike. Njegova strast pa je izdelovanje rekonstrukcij in replik. Tako je za različne muzeje izdelal že več rekonstrukcij arheoloških predmetov. Organizira tudi različne delavnice, dobro desetletje pa je bil v študijskih krožkih mentor slušateljem Univerze za tretje življenjsko obdobje.

Na potep za metulji

Nad Topolšico se dviguje gozdnati hrib Lom (884 m), ki je znan kot območje, bogato z metulji. Med eno izmed raziskav so jih našteli več kot 450. Če bi jih želeli spoznati vsaj nekaj, se lahko odpravite na tematsko pot Za metulji na potep. Pravzaprav je več poti, ki se med seboj prepletajo, dolge pa so od pet do skoraj trinajst kilometrov. V Termah Topolšica vsako leto pripravijo likovni natečaj na temo metulj, na katerega se odzove tudi več kot sto osnovnih šol. Rezultate razglasijo na prireditvi Metuljev dan, ki je prvo junijsko nedeljo.

Domačini radi ohranjajo stare običaje. Za prvi maj postavijo kar štiri mlaje in več kresov, potem organizirajo jurjevanje pa izdelovanje butar, ki jim pravijo snopi, otroci na velikonočni petek iščejo skrite pirhe ... Konec oktobra je na vrsti Štrudlarija. Izbor najboljše sladice popestrijo še s pečenim kostanjem, z Loma pa »priletijo« pravcate čarovnice. Konec novembra naredijo velik adventni venec in na prvo adventno nedeljo ga obišče teta Zima, ki prižge prvo svečo. V tem času okrasijo tudi kar 36 metrov visoko smreko, ki vzbuja pozornost v parku. V koči Pavlinček pri hotelu Vesna naredijo jaslice. To je tudi sicer kraj številnih dejavnosti in razstavni prostor krajanov.

Besedilo in fotografiji: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media