Slikarka krajinskih idil
Ko sem si ogledoval dela samouke slikarke Cvetke Špoljarič in se nekaj dni potem z njo pogovarjal, sta se pred menoj razgrinjala dva tako različna svetova, da sem se počutil kar nekoliko zmedenega. Zakaj neki? V vsaki zgodbi iščem nit, tkivo, s katerim je zraščena nekdanja in sedanja bit, povezavo med prejšnjim in sedanjim, med nekoč in danes.
V njenih slikah se zrcalijo pokrajine, enkrat obsijane s soncem, drugič zastrte z grozečimi nevihtnimi oblaki, a je vendarle na vseh videti umirjeno lepoto, sproščenost, toplino, žarčenje dobrih energij: kolovoz skozi deželo, ki pomirja in vodi v prihodnost. To sem občutil tisti dan na njeni razstavi na Slovenskem Javorniku, gori pod strmimi bregovi Karavank, ki so pogosto predmet njenih slikarij. Nekaj dni zatem sva posedala ob kavici in domačem jabolčnem »štrudlnu«, ko mi je pripovedovala o svojem življenju. Šolarka, mladenka zvedavih oči, delavka v enem izmed Iskrinih obratov blizu rodne Koroške Bele, ki ga je pobrala sprememba družbenega sistema, potem delavka v gostinstvu, vmes pa ljubezen, možitev, otrok, nerazumevajoč mož pa ločitev in varčevanje in odtrgovanje od ust za šolanje otroka malodane do upokojitve. In potem pokojnina, ki ni za umret in je komaj za preživet.
Pa jo ob njeni pripovedi o trdem življenju pobaram, kje in kdaj se je pojavilo veselje do slikanja. V osnovni šoli je imela najraje likovni pouk in blizu domače hiše je živel akademski slikar, ki ga je gledala, kako je v naravi pripravljal paleto, čopiče, in pred njenimi očmi je nastajala njena ljuba dežela.
In vendar so minila desetletja, saj je Cvetka svojo prvo sliko narisala šele pred sedmimi leti, kmalu po odhodu v pokoj, ko se je na delavski univerzi seznanila s prvimi koraki v čudežni svet slikarstva. Tudi članica društva Dolinski slikarji Dolik na Jesenicah je šele od leta 2012. S slikarskim talentom se je pravzaprav rodila, a zanj niti sama ni vedela, dokler ni vzela v roke čopiča in palete z barvami. Je potem čudno, da nisem našel povezave med njenim prejšnjim mukotrpnim življenjem in življenjem nje kot slikarke. Nemara je povezava prav v tem, da je na zdajšnjih njenih slikarijah videti odsev iskanj v življenju izgubljenih sanj, miru, lepote, ljubezni, iluzij …
