Skrivnostne podobe v jami
Prekrižani krogi
Na obrobju snežniške planote, v bližini Ilirske Bistrice, se skriva jama s petroglifi. V njej najdemo podobe, vrezane v živo skalo. Čeprav pomen, namen in čas nastanka simbolov v jami pod Snežnikom niso dokončno pojasnjeni, vsekakor zaslužijo pozornost.
Najlepši in najbolj prepoznaven lik v jami je stilizirana človeška podoba. Ta je najbolj natančno in skrbno vrezana. Po eni različici predstavlja lokostrelca v razkoraku z zgolj nakazano glavo, drugi pa menijo, da gre za konjenika. V tem primeru so noge človeške podobe v resnici konj, in kar naj bi bil v prejšnjem primeru lok, je zdaj stilizirana konjska glava.
Do zdaj niso odkrili kakšnega podobnega primera, s katerim bi lokostrelca oziroma konjenika lahko primerjali. Tudi zaradi tega mu še vedno niso določili starosti. Do nedavnega se arheologi za jamo niso zanimali, saj naj bi bili petroglifi mlajšega nastanka, čeprav vemo, da so po navadi le-ti nastajali v prazgodovini … Mimogrede, petroglife imenujemo skalne rezbarije oziroma piktogramske in logogramske slike, nastale z vrezovanjem v skalo, največkrat jih povezujemo s prazgodovinskimi ljudmi.
Zanimivo je, da je podoba vrezana v kapnik, ki deluje kot falus. Primer faličnega kapnika poznamo iz jame Triglavca pri Divači. Tu pa ima sigasta tvorba, ki visi s stropa in z nje stalno kaplja voda, tudi »družbo«. Pod njo stoji stalagmit s škavnico, naravno luknjo, v katero kaplja voda in spominja na vulvo. Kamna sta po verovanju Kraševcev moški in ženska, ki se ženita. V jami so še v 19. stoletju opravljali obrede za rodovitnost in tukaj naj bi se zdravile ženske in dekleta, ki so imele težave z zanositvijo.
Lik lokostrelca ali konjenika
Kamen v jami na snežniški planoti pa je bil na žalost v ne tako daljni preteklosti celo načrtno poškodovan. Odžagali naj bi mu spodnji del, ki je nosil vreze v obliki pisave, ki naj ne bi bila latinica. Danes so ohranjeni le še vrezi v obliki prekrižanih krogov, ki so slabše izdelani in manj prepoznavni. Gre za prekrižane kroge, ki jih imenujemo tudi sončni križi ali solarni diski. Ti se pogosto pojavljajo na različnih mestih in skozi različna časovna obdobja. V alpski dolini Valcamonica v Italiji, kjer je največje najdišče petroglifov na svetu, so časovno postavljeni že v mlajšo kameno dobo. Najdemo jih na arheoloških najdbah iz bronaste dobe, znani pa so celo iz polpretekle dobe: na mirilih, kamnitih spomenikih na hrvaškem Velebitu, ki so postavljeni dušam. Znano je, da krog predstavlja zaščito oziroma ima varovalno funkcijo ali pomeni prehod v onstranstvo.
Vsekakor ni naključje, da je bil v jami včasih izvir vode, kamor so hodili domačini po vodo v času košnje in paše, saj ta naj ne bi nikoli presahnila. V neposredni bližini je tudi križ in ne nazadnje se spomnimo na Snežnik, za katerega nekateri menijo, da je sveta gora in s svojimi tremi vrhovi spominja na troglavo božanstvo Triglav.
