Neokrnjena narava čisto blizu mesta

Prosti čas | jul. '17

Opazovalnica za ptice

 V naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru je muzej na prostem, kjer lahko odkrivamo biotsko pestrost sredozemskega mokrišča. Razprostira se med gričem Srmin, koprskim pristaniščem, starim koprskim mestnim jedrom in avtocesto ter železniško progo Koper–Kozina. Rezervat, ki so ga obnovili pred dvema letoma in spada med območja Natura 2000, upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Škocjanski zatok je obsežno sredozemsko mokrišče in največje polslano močvirje v Sloveniji, saj zavzema skoraj tri četrtine površine od skupnih 122 hektarjev. Tukajšnji svet je skrbno prilagojen življenju ptic, rib in drugih vrst bitij, ki jim prija življenje na otočkih, poraslih s trstičjem. Med rastlinami so pomembne tudi slanuše, rastline, ki so prilagojene na sol v zraku in tleh in uspevajo le še v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah.

Glavni vhod v rezervat je na Bertoški bonifiki, od koder se obiskovalci po obrobju sladkovodnega dela rezervata odpravijo na dva kilometra dolgo učno pot. Pot se ponekod razširi in tam so urejena lesena opazovališča z zgovornimi prikazi življenja različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki tu živijo stalno ali občasno. Kaj bomo videli, je odvisno od letnega časa in vremena. Skozi opazovalne line lahko z daljnogledom ali brez njega opazujemo naravo, ne da bi motili ptice. Vzpenjanje na nasipe pa ni primerno, ker tako ptice splašimo. 

Podobo naravnega sobivanja v rezervatu dopolnjujejo kamarški konji ter staro istrsko oziroma podolsko govedo, bolj znano pod imenom boškarin. V davnini so jih k nam prignali Huni. Istrani so jih uporabljali v glavnem kot vprežno živino, dokler jih niso nadomestili s traktorji. S pašo skrbijo za vegetacijsko ravnovesje sladkovodnega dela tega naravnega okolja. Kamarški konji so zelo stara pasma konj, ki sicer živijo prosto v naravi v močvirjih reke Rone v Franciji. Skotijo se črni, ko dorastejo, so beli.

Raj za ptice

Zaradi pestrega prepleta polslanih in sladkovodnih življenjskih okolij je tu raj za številne ptice. Natančna opazovanja v zadnjem desetletju so odkrila, da tu občasno ali stalno prebiva kar 245 različnih vrst ptic, kar 45 vrst pa jih tu vedno gnezdi. 

Prve jate priletijo sem prezimovat sredi novembra. V decembru jih je iz dneva v dan več, saj takrat večje vodne površine v severni Evropi zamrznejo. Višek doseže prezimovanje v zatoku na začetku februarja. In potem se začne selitev nazaj na severna območja. V času selitve lahko naštejete v enem dnevu več kot 70 različnih vrst ptic. Avgusta in septembra se pojavijo stoglave jate velikih in malih belih ter sivih čapelj.

Naravna oaza sredi industrije

Aprila se razlega po rezervatu izjemno burno ptičje petje. Takrat se začne gnezditveno obdobje. Ob sprehodu po krožni učni poti slišimo slavca, črnoglavko in svilnico ter neutrudno petje rakarja. Razveselili nas bosta koloniji gnezdečih polojnikov in navadnih čiger. Večina ptic je v zatoku najbolj dejavna zjutraj pred sončnim vzhodom in potem še dve do tri ure. Znova je živahno tudi ob sončnem zahodu. Ptice so najbolj občutljive na motenje v času gnezdenja, in to od aprila do avgusta. Takrat se izključno posvečajo varovanju in vzreji mladičev.

Informacije: Naravni rezervat Škocjanski zatok, tel. št.: 05 626 03 70, www.skocjanski-zatok.org

Franček Štefanec


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media