Kultura - kratko

Bienale oblikovanja (do 29. oktobra)

25. BIO, ki sta ga zasnovali kustosinji Angela Rui in Maja Vardjan, prinaša svež pristop, »nove strategije za turizem, trženje in predstavitev znamenitosti, pridelavo hrane ter razvoj in rast novih dejavnosti, ki so jih oblikovalci razvili s skupnim raziskovanjem ter sodelovanjem z lokalnimi organizacijami in podjetji. Z delom na terenu so mobilizirali širok krog ljudi pri iskanju priložnosti, po katerih kličejo spremenjena demografska, podnebna in ekonomska realnost,« je povedal Matevž Čelik, direktor BIO in MAO. BIO prvič poleg razstave v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na fužinskem gradu ponuja šest novih lokacij, kjer so mednarodni ustvarjalci pokazali, kako je mogoče oblikovanje in arhitekturo uporabiti kot orodje za raziskovanje vprašanj sodobnega časa. Sedem skupin je sestavilo sedem epizod: Sprostitev podzemlja je postavljena v podzemni svet Županove jame pri Grosupljem; Zavzetje gozdov v Rožni studenec pri Kočevju na obrobju pragozda, Po utopiji se odziva na kmalu zaprt rudnik v Trbovljah; Čisto novo sobivanje raziskuje propad modernizma v urbanem kontekstu Ljubljane; Nov zagon podeželja se razgleduje po podeželskem igrišču Genterovcev v lendavski pokrajini, vse pa zaokrožujeta skupini Prožnost preteklosti na tihem alpskem območju ter Novi heroji, ki raziskuje migracije z uporabo bližine morja na slovenski obali. Z vsem tem se kažejo moč, sposobnost in pomembnost oblikovanja za boljšo skupno prihodnost.

Ljubljana Festival in poletne prireditve

Do konca avgusta, ko bo festivalsko dogajanje sklenil koncert Orkestra Mariinskega gledališča pod vodstvom slovitega Valerija Gergijeva, se bo zvrstilo veliko dogodkov. Izpostavljamo: Orkester Sanktpeterbuške filharmonije, ki bo ponudil skladbe velikih ruskih mojstrov, ljubljanski operni ansambel in zagrebško gledališče Komedija bosta uprizorila popularno opereto Kneginja čardaša. Kot solista bosta nastopila argentinska pianistka Martha Argerich in kitajski violončelist Nie Jiapeng. Pripravili bodo večer romske glasbe z ansamblom Robyja Lakatosa. Zanimiv bo večer, ko se bo ansamblu I Solisti Aquilani pridružil ameriški igralec in režiser John Malkovich z interpretacijo romana Grobovi in junaki. Avgusta bo na sporedu Madame Butterfly v izvedbi ponovno gostujoče Nacionalne operne hiše iz Pekinga. Koncerti Iztoka Mlakarja, Marka Hatlaka in Vlada Kreslina pa so že prepoznavna stalnica poletja v ljubljanskih Križankah.

Afganistan v Slovenskem etnografskem muzeju

Razstava o tej čarobni in žalostni deželi je delo mag. Ralfa Čeplaka Mencina, kustosa za Azijo, Oceanijo in Avstralijo v Slovenskem etnografskem muzeju. Zgodbe več kot dvajsetih Slovenk in Slovencev, ki so potovali po Afganistanu že v zgodnjih 70. letih, v času, ko je bila to še miroljubna, odprta država, so na razstavi predstavljene s fotografijo, spomini in predmeti iz njihovih zasebnih zbirk. Med skoraj 400 razstavljenimi predmeti je zbirka pričevalnih predmetov o raznoliki tradicijski kulturi Afganistana 19. in 20. stoletja, izposojena za razstavo iz Muzeja za Azijo in Pacifik iz Varšave. Obsega glasbila, oblačila in pokrivala, orožje, nakit, preproge, slike ... Na begunsko krizo in nujnost vračanja k humani prihodnosti nas opominjajo instalacija mag. Eve Petrič z naslovom Brez meja in predmeti ter šotor, zbrani v begunskem centru Idomeni na grško-makedonski meji spomladi leta 2016. Posebno doživetje na razstavi ustvarja umetniška sonorična instalacija Spevi neobstoja avtorice mag. Hanne Preuss. Ogledate pa si lahko tudi umetniški projekt Begunec-begunka sem Vesne Bukovec in Widad Tamim.

Glasbeni festival Arsana – Art Ptuj (od 21. julija do 29. julija)

Iz leta v leto privablja več obiskovalcev in zvenečih imen z vseh koncev sveta. V devetih dneh bo ponudil več kot 50 dogodkov, nastopilo bo več kot 250 glasbenih umetnikov s področja klasične, džezovske, world, vokalne in instrumentalne glasbe. Pomembnejši izvajalci: The Swingles (VB – dobitniki 5 grammyjev že več kot pol stoletja spreminjajo meje vokalne glasbe, nastopajo na številnih odrih in se pojavljajo v mnogih filmskih in televizijskih zapisih), Rade Šerbedžija & Zapadni kolodvor, Vlado Kreslin & Beltinška banda, MI2 akustik, Sabina Cvilak, Tadej Toš, večer flamenka, Jazz ladies, klapa Iskon in mnogi drugi.

Razstava grafik Salvadorja Dalija

Razstava je nadaljevanje izjemno plodovitega dela Galerije-Muzeja Lendava, ki že vrsto let sodeluje s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji iz evropskega prostora. Prikazuje več kot 300 umetniških del tega izjemnega katalonskega umetnika iz zasebne zbirke Riharda H. Mayerja iz Nemčije. Salvadorja Dalija označujemo kot vodilnega predstavnika nadrealizma, ki je slavo dosegel z izjemnimi umetninami pa tudi s provokativnim življenjskim slogom. Njegov opus zajema skoraj celo 20. stoletje, njegova naravna eksplozivna moč pa ni usahnila do smrti. Razstava bo odprta do konca oktobra.

Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem

Narodni muzej Slovenije v prostorih na Metelkovi prvič razstavlja 50 izbranih primerkov japonskega orožja in zaščitne opreme iz svoje ter več zasebnih zbirk (avtor razstave Poti samurajev je dr. Tomaž Lazar). Popestrili so jo z zanimivostmi, ki so jih skozi zgodovino prinesli odnosi med Japonsko in Slovenijo ter poti, po katerih je izročilo samurajev doseglo Slovence. Čeprav sta obe deželi oddaljeni med seboj, je pri nas čutiti številne vplive japonske kulture. Zaznamo jih v popularni umetnosti, razvoju in popularnosti borilnih veščin, oblikovanju, tradicionalnih veščinah, kot so obrezovanje bonsajev, izdelovanju origamijev, kaligrafiji in pisanju haikujev. V bogatem katalogu, ki obsega 380 strani, je prvič predstavljen celovit pregled zgodovinskih povezav med državama. NMS je tudi soorganizator projekta Japonska med nami, ki povezuje akademske in izobraževalne ustanove z namenom, da bi to kulturo približali slovenski javnosti. Razstava bo odprta do 5. novembra, ob njej bo veliko zanimivih dogodkov.

32. grafični bienale

Ta tudi tokrat prinaša obsežen sklop razstav in dogodkov. Osrednja razstava Kriterij rojstva bo na ogled v Mednarodnem grafičnemu likovnemu centru (grad Tivoli) in prenovljeni stavbi Švicarije in Galerije Škuc. Organizator (MGLC) si je tokrat privoščil poizkus in prejemnikom velikih nagrad z zadnjih petih bienalov predlagal, naj izberejo po enega umetnika, ki bo sodeloval na tokratnem dogodku; ti so bili nato povabljeni, naj predlagajo naslednjih pet sodelujočih umetnikov. Na koncu se je bienale oskrbel s 30 umetniki, ki predstavljajo svoja dela. Taka poteza, ki prekinja tradicijo, ko ni več osrednja figura kurator, pa pomeni novost in preoblikovanje vsebine dogodka, ki je v sozvočju z naslovom. Povzeli so ga iz pesmi modernističnega pesnika 20. stoletja Jureta Detele. Poleg osrednje razstave si lahko v ljubljanski Mestni galeriji ogledate dela Petra Gidale, dobitnika nagrade za življenjsko delo na prejšnjem bienalu, kakor tudi dela dobitnice nagrade občinstva Mete Grgurevič, pregledno razstavo Marie Bonomi v Galeriji Jakopič, plakatni projekt Dobri sosed v sodelovanju z bienalom iz Istanbula. Vse to bo na ogled do 29. oktobra.

N. B.