Najbolje se je zanesti na zdravo pamet
Zakaj je nujno, da se človek zanese na zdravo pamet in glasno pove, da je zrasel ob kravjem mleku, se kopal kvečjemu enkrat tedensko in se grel na soncu, ne da bi imel nenehno v roki stekleničko z vodo? Danes vse to velja za nezaželeno in celo nezdravo.
Pred časom sem bila izvršna urednica ene izmed licenčnih ameriških revij, ki se je ukvarjala predvsem z zdravjem. Izmed člankov, ki so jih objavljali Američani, sem smela izbirati tiste, ki smo jih uporabili v slovenskem uredništvu. Izbrala sem tudi enega, v katerem je ameriški avtor dokazoval, da paradižnik preprečuje nastanek raka. Navedel je več raziskav, ki naj bi to potrjevale, in zbral je nekaj izjav zdravnikov, ki so pojasnjevali, zakaj je dobro jesti paradižnik. Potem smo čez mesec dni pripravljali naslednjo številko revije. Spet sem brskala za primernimi vsebinami. Američani so mi svetovali najnovejši članek o paradižnikih, ker da je zelo kakovosten. Ko sem ga začela brati, pa se je začel v meni širiti vse večji nemir. Članek je namreč govoril o tem, da uživanje paradižnika zvišuje tveganje za nastanek raka! Spet je bilo navedenih nekaj raziskav, ki so dokazovale, da je to res, in spet jim je nekaj zdravnikov pritrjevalo …
Moja tašča v poznih zrelih letih je takšne zdravstvene nasvete rada brala – in jim tudi verjela. Njena najljubša mantra se še vedno začne z izjavo: »Je cajtn'g prinesel, da ...« In jaz si ob tem mislim tole: »No, kaj je prinesel cajtn'g? Da moramo danes pojesti veliko paradižnika? Ker bo jutri po osmi, ko bo izšel nov časopis, paradižnik že strupen?«
Generacija, zastrupljena z mlekom
Pa pometimo še malo pred lastnim pragom. Ni dolgo tega, kar je kravjemu mleku uspelo razdeliti Slovence na tiste, ki menijo, da je mleko živalskega izvora za človeka neprimerno, in na tiste, ki trdijo, da je zdravo. Cela generacija je očitno preslišala, da so dojenčki ne prav dolgo nazaj zrasli ob kravjem mleku, ki so ga redčili z vodo ali čajem. Kaj pa se dogaja danes? Na spletu je najti take zapise mladih mamic: »Sin je star deset mesecev. Septembra gre v vrtec in se mi zdi, da je bolje, da mu že pred tem v prehrano uvedem kravje mleko. Do sedaj ni imel nobenih težav pri mlečnih izdelkih (jogurt, skuta, tudi puding, narejen z mlekom) in tako sem se zdaj kar odločila in mu danes zjutraj dala skodelico kravjega mleka. No, do sedaj še ni bilo nobene reakcije.« Torej daš 10-mesečnemu otroku kravje mleko in v krču čakaš ... Bo bruhal ali ne? In zakaj še ni? Kako je mogoče, da ni dobil alergijske reakcije?
Alpskega mleka pa mu seveda sploh ne daš niti po pomoti, ker to je največji strup, kar jih je ... Potem pa mi je mama povedala, da me je morala po zdravnikovih priporočilih v začetku sedemdesetih let dohranjevati izključno z alpskim mlekom. To je veljalo za najprimernejši nadomestek materinega mleka. Dokler se ni šest let potem rodila moja sestra in takrat je alpsko mleko nenadoma postalo silno nezaželeno. »Alpsko mleko? Kje pa! Otroke je treba hraniti z mlekom v prahu,« so ji rekli zdravniki.
Z diplomo nad čistočo
Zlasti med mladimi je precej modno, da si ekološko ozaveščen. Zanimivo je, da si večina ljudi, zlasti pa otrok, pod tem predstavlja ločevanje odpadkov. O tem jih učijo v šoli, in prav je tako. Toda hkrati bi jih morali učiti tudi o škodljivih učinkih potrošništva.
Vprašajte otroke, ki vas bodo gnjavili z ekologijo, kako ekološko je menjati telefon za novega, preden se ta nepopravljivo pokvari. Kako ekološko je kupiti toliko novih oblačil? Kako ekološko je imeti tako polne trgovine, odprte celo ob nedeljah in praznikih, v lekarnah pa komaj še dobiš zdravilne rožice, saj jih prodajajo v obliki tablet? Ali veste, da šentjanževk na tržnici ne smejo več prodajati? Lahko pa lekarne prodajajo njene pripravke. Je to ekološko?
Zlasti mlajša generacija se ima za ozaveščeno, ker v trgovinah izbira izdelke z manj embalaže, toda taisti mladi potujejo za konec tedna z letalom v London, in to samo zato, ker je bila karta tako poceni. Hej, ali veste koliko kerozina vam je zgorelo pod ritjo, si mislim jaz. Je to ekološko?
In ko že govorimo o alergijah in ekologiji – kako ekološko (in zdravo) se je prhati in militi dvakrat dnevno? Ko to povem komu iz starejše generacije, vsi mislijo, da pretiravam. Nekateri mi kar ne verjamejo, da med mlajšimi odraslimi velja prepričanje, da si pacek, če se ne oprhaš zjutraj in zvečer …
Doma imam knjigo z naslovom Knjiga vzorne domačije iz leta 1929. Takole piše: »Lase umivaj v mesečnih presledkih, a ne večkrat, ker se vsled pogostega umivanja prično lomiti in izpadati.« Danes, ko si lase umivamo najmanj enkrat tedensko, eni pa tudi vsak dan, se nam seveda lomijo, ampak imamo šampone, ki lahko to preprečijo. Le kupiti jih je treba. Juhuhu za ekologijo!
In da ne boste mislili, še slabše je lahko! Pred leti je bila pri mojih prijateljih na obisku Američanka, ki si je umivala lase dvakrat na dan. Čisto vsak dan! Rekla je, da zaradi umazanega zraka.
Najprej v lekarno
Strašne posledice potrošništva in pomanjkanje zdrave pameti so močno zarezale tudi v gospodinjstvo. Ni bolj tragikomične stvari, kot je branje nasvetov, ki jih ljudje dajejo drug drugemu na svetovnem spletu, drugi pa jih povsem nekritično sprejemajo.
Nedolgo tega sem raziskovala, kako se vari domače pivo. Ta postopek zahteva veliko čistoče (kot pač vsako vlaganje zelenjave, mar ne?), a sem se zgrozila ob nekaterih nasvetih. Vsaka gospodinja ve, da kozarce za vlaganje ali steklenice najprej opereš z detergentom za pomivanje posode, nato pa jih daš v vročo pečico, s čimer se uničijo mikrobi. Enako se zgodi, če jih prekuhaš – da ne počijo, mora imeti steklovina stik s kovino. Ampak mladi »pivovarji«, sami fantje, si svetujejo tole: »Steklenice je treba oprati z varekino! Ali pa s klorom.« Spet drugi gredo v lekarno, tam kupijo alkohol in steklenice operejo v alkoholu. Tako je to. Skuhaš pivo, da prihraniš in se lahko poceni napiješ, pozabiš pa, da si moral alkohol kupiti, ker ne znaš očistiti steklenic.
Sonce, naš smrtni sovražnik
Poleti je glavna tema med mladimi kolegicami, s katero kremo bodo zaščitile svojega otroka pred sončnimi žarki. Kreme morajo otroci nositi celo s sabo v vrtec. Vsak svojo! Kajti veliko otrok ima na te kreme alergijo in vzgojiteljice ne morejo odgovarjati za izpuščaje. Če prineseš kremo od doma, si sam kriv, če je napačna. Potem je takole: naj bomo starši ali vzgojiteljice, otroka na debelo namažemo z zaščitnim faktorjem, z njim od 10. do 16. ure preživimo v senci, otroka sonce ne doseže, dobi pa zaradi kreme izpuščaje, novinarji imamo možnost pisanja o »epidemiji pomanjkanja vitamina D«. To je tisti vitamin, ki nastaja v koži, če jo izpostavimo soncu. Zaradi pomanjkanja pa naj bi ga vsi po vrsti jemali v obliki kapljic ali multivitaminskih pripravkov.
Lani poleti mi je prijateljica močno zamerila, ker sem se norčevala iz tega, da je svojim otrokom kupila posebne drese za v vodo – v njih otroka sonce niti ne oplazi. »A nisi opazila, da vsi Nemci to nosijo? Samo mi Slovenci smo neozaveščeni.« Mene je ob tem zanimalo, kje bo medtem ona, ko bo njen mali otrok v vodi v popolni bojni opremi. Ali ima obleko tudi zase? Mar ne bi bilo pametneje, da v času močnega sonca pač nismo na plaži?
Pred kratkim sem se pogovarjala z gospodom, ki je imel maligni melanom, zelo nevarnega kožnega raka, za katerega obstaja verjetnost, da ga je povzročilo agresivno sončenje z opeklinami v mladosti. Vsakokrat, ko gospod zdaj preventivno obišče svojo dermatologinjo, mu ta zabiča, da se mora strogo izogibati soncu.
Ko pa je gospod odšel na kontrolni pregled k onkologu, starejšemu gospodu, in se mu je pohvalil, da letos poleti ni niti malo porjavel, ker je bil na priporočilo dermatologinje vse poletje v dolgih rokavih, je onkolog kar eksplodiral: »Pa kaj je s temi mladimi dermatologi? Že ves dan poslušam takšne neumnosti. Gospod, če se boste tako izogibali soncu, boste imeli težave s kostmi! Vaše kosti bodo postale mehke! Vi morate tudi na sonce! Seveda pa uporabite zdravo pamet.«
Še stroka se ne more poenotiti, kako naj se torej neki časopis? Hvala bogu za lastno zdravo pamet! Zanesite se nanjo še naprej.
