Št. 12, december 2017

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Razočarani nad predlaganim zakonom o dolgotrajni oskrbi Končno smo po petnajstih letih priprav na sprejem sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe in obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v javno razpravo dobili zakonski tekst. Gre za posebno panogo socialnega zavarovanja in s tem za pomemben del socialne varnosti v naši družbi. Verjetno prav za to, ker pogledi na to ureditev, še zlasti pa finančne možnosti zanjo v preteklosti niso bile poenoteni, smo v zaostanku za razvitimi evropskimi državami. Z zakonsko ureditvijo naj bi se Slovenija uvrstila med tiste članice evropske unije, ki se zavedajo svoje odgovornosti do dolgožive družbe in sprememb, ki jih ta prinaša. Pričakovali smo jasna in določna izhodišča, na katerih naj bi bil izgrajen nov sistem dolgotrajne oskrbe in zavarovanja zanjo. Le na podlagi takih izhodišč, o katerih bi se strokovna in druga javnost lahko odgovorno opredelila do posameznih ključnih rešitev, bi bilo možno oblikovati zakon. Tako pa smo, žal, v veljavno razpravo prejeli zakonski tekst s preko 150 členi, javni raz

Kdo so prejemniki 500 evrov pokojnine

Za priznanje dokupljene dobe vložite zahtevek Državni zbor je v začetku novembra sprejel nove spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), ki se začnejo uporabljati s 1. 1. 2018. Najpomembnejši spremembi se nanašata na razširitev dosedanjega nabora obdobij, vštevnih v pokojninsko dobo brez dokupa, ki je ob uveljavitvi ZPIZ-2 pomenila bistveno novost, zahtevano za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ter ureditev upoštevanja obdobij, prebitih v delovnem razmerju, za katera niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v pokojninsko dobo. Prvo od omenjenih sprememb bomo predstavili v tem prispevku, drugo pa v prihodnji številki revije.

Novi pogoji za pridobitev in odmero pokojnin  S 1. 1. 2018 začne teči šesto leto izvajanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Z njim so bili med drugim tudi pomembno spremenjeni pred tem veljavni pogoji za pridobitev nekaterih pravic in odmero pokojnin. Za večino sprememb je značilna postopna uveljavitev, ki se odraža v vsako leto drugačnih pogojih. Takšno stanje bo trajalo do izteka prehodnih obdobij in dokončne uveljavitve vseh sprememb. Predstavljamo najpomembnejše novosti, ki začno veljati prihodnje leto.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Milijoni evrov v smeteh … Ekologi brez meja so v sklopu prve pilotne raziskave projekta Ne meč,mo hrane stran, pri kateri je sodeloval tudi ZDUS, predstavili prav šokantne podatke o zavrženi hrani. Preračunano na državno raven bolnišnice na leto zavržejo za vsaj 5.700 ton oziroma za 6.700.000 evrov hrane, domovi za starejše občane pa vsaj 3.060 ton oz. za 3.700.000 evrov hrane.Strošek zavržene hrane na en obrok za bolnišnice je tako 46 centov, za domove starejših občanov pa 20 centov.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja prim. Tatjana Erjavec, zdravnica internistka

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Mariborčan, ki je že 61 let na začasnem delu v Ljubljani Naključje je hotelo, da sva se s slovensko košarkarsko legendo Ivom Daneuom srečala deževnega 13. novembra nedaleč stran od njegovega doma na Pražakovi ulici v Ljubljani. Z iskrivim 80-letnim sogovornikom sva se tako nehote najprej zapletla v pogovor o trinajstici, ki je športno in zasebno zanj srečna številka.

Čas je podoba večnosti  Tisočletja dolgo so naši predniki merili čas s pomočjo sonca. Najprej z leseno palico, ki je - postavljena vertikalno v tla – s senco »povedala«, kateri del dneva je, nato pa z vse bolj izpopolnjenimi oblikami sončnih ur. Zanje se je že pred leti navdušil Boštjan Pavlič, rokodelec in inovator iz Domžal, ki jih tudi izdeluje.

Poklic prihodnosti: družabnica starejšim »Sleherno življenje se enkrat konča, kako bomo živeli do tega konca, pa se vsak sam odloči.« To bistroumno misel si je Mateja Tea Grošelj sposodila v izjemni knjigi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in četrt. Je družabnica starejšim, ki so še dovolj vitalni in si želijo: hoditi na sprehode, na obiske kulturnih in drugih prireditev, na dopuste ali potovanja, po nakupih ali pa morajo do zdravnika. Morda njihovi sorodniki nimajo časa, da bi jih spremljali ali živijo drugje, sami pa tega ne zmorejo, ne znajo ali si ne upajo. Ob sebi želijo imeti nekoga, da nanje popazi, jim pomaga, svetuje, naredi dan bolj prijeten.

Za harmoniko ni bilo denarja Hudomušen in vedno dobrovoljen možakar se je pred 75. leti rodil se je v Trnovljah pri Celju. Že je kot mladenič začel čivkati, kot sam pravi, v mladinski godbi, nato pa je šel v glasbeno šolo. Prvi ansambel je zbral davnega leta 1958. Od tedaj naprej je bil je trobentar, harmonikar, skladatelj in vodja ansambla, na igranjih pa je včasih harmoniko tudi odložil in zaigral na orgle. Štirje bratje so kot ansambel bratov Petrič pričeli kmalu snemati za Radio Maribor in tako se je začelo…

Sodobna kmetija s posluhom za tradicijo in novosti Vas Griblje leži ob Kolpi v občini Črnomelj, v njej pa je nekaj velikih in odličnih kmetov. Nekoč je pri vsaki hiši rasla rdeča čebula podolgovate oblike, ki je bila tako odlična, da so jo domačini prodajali širem po Sloveniji in Hrvaški; nič več je ne pridelajo toliko kot nekoč, jo pa marsikdo – tudi Anica Totter – posadi vsako leto zase in nekaj malega za prodajo. Anica se je na kmetijo Totter preselila samo iz sosednje hiše, tako je svojega moža Alojza poznala od malega. Pet otrok imata; dve hčerki – Metka in Urška ter sin Jaka živijo v Beli krajini, Metod – eden od dvojčkov je v Ljubljani, drugi dvojček Ciril pa vodi kmetijo. »Če bi se dvojčka rodila bliže datumu, ko goduje Peter, bi bila Peter in Pavel, tako pa sta Ciril in Metod,« pripoveduje gospa Anica.

Lep, poln čas zanju in tudi za druge Vse pravljice se začnejo takole: »Nekoč, pred davnimi leti, je živela deklica. Bila je prav posebna in imela je veliko darov.« Tako nekako začenjam tale zapis: Nekoč, pred davnimi leti, sem spoznala Ano. Ponudila se je, da bo pripravila delavnico oblikovanja gline za otroke na mavričnem dnevu ob zaključku šolskega leta. To so bili še drugačni časi in ponuditi otrokom, da lahko vsak, kdor hoče, dobi gline, kolikor hoče, in pod budnim očesom poznavalke oblikuje svoje zamisli, je bilo takrat res lepo.

Najbolje se je zanesti na zdravo pamet Zakaj je nujno, da se človek zanese na zdravo pamet in glasno pove, da je zrasel ob kravjem mleku, se kopal kvečjemu enkrat tedensko in se grel na soncu, ne da bi imel nenehno v roki stekleničko z vodo? Danes vse to velja za nezaželeno in celo nezdravo.

Za tele se pravdajo, kravo zapravdajo Pravdanja se je naš človek vedno bal. Ljudska modrost svari pred prepiri in pravdanjem:Za tele se pravdajo, kravo zapravdajo. /Bolje slamnata pogodba kakor zlata pravda./Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.To spoznanje je znal vaški mojster mojstrsko upodobiti na panjski končnici: dva kmeta se prepirata za kravo, eden jo vleče za rogove, drugi za rep, mestni škric jo pa molze.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Tisoči predmetov mariborske kulturne dediščine Pokrajinski muzej Maribor domuje v mariborskem gradu, v katerem si lahko obiskovalec ogleda stalno zbirko predmetov od prazgodovine do bližnje preteklosti. Zbranih je okoli sto tisoč muzealij.

Majhni, a zelo nevarni tumorji Na katero žival bi najprej pomislili, če bi slišali zvoke kopit? Verjetno na konja, čeprav bi lahko šlo tudi za zebro. S to primerjavo zdravniki opozarjajo na težavno diagnosticiranje nevroendokrinih tumorjev. Pojavljajo se redko in zaradi različnih znakov in simptomov, ki pa jih bolnik opazi šele ob napredovali bolezni, jih je mogoča zamenjati za katerega od drugih vrst raka, denimo za raka želodca, debelega črevesa in danke ali trebušne slinavke.

Lajša bolečine in krepi odportnost Bownova terapija sodi med manualno - vibracijske terapije in pomaga vzpostaviti ravnovesje v fizičnem in energetskem sistemu. Razvil jo je Avstralec Thomas Bowen (1916 – 1982), ki sicer ni imel nobene terapevtske izobrazbe, je pa najprej uspešno pozdravil svojo ženo, ki jo je pestila huda astma. Letno je v povprečju zdravil več kot 13.000 pacientov, v več 85 odstotkih primerov je bil uspešen. Ko so leta 1975 v Avstraliji opravili anonimno anketo o zadovoljstvu pri uporabi naravnega zdravljenja, so pacienti pripisali Bownovi terapiji najvišje ocene; zaradi učinkovitosti so jo v Avstraliji nato vključili celo v sistem zdravstvenega zavarovanja. Bownova tehnika, kot je metodo poimenovala Svetovna zdravstvena organizacija, se je hitro razširila tudi po svetu. V Slovenijo je prišla pred več kot 20 leti in sicer po zaslugi Jelke Slapar, ki je v Avstraliji spoznala to metodo kot medicinska sestra.

Zdravilno je soočenje s tesnobo, ne bežanje Nekdo jo je opisal kot tek na mestu, za katerega porabimo zelo veliko energije. Tisti, ki so katerega od anksioznih stanj že kdaj doživeli (in takšnih je veliko), bi se verjetno s tem lahko strinjali. Tesnoba nam onemogoča, da bi normalno živeli, delali in dihali. Povzroča strah pred ponovno tesnobo in s tem hrani samo sebe in raste. Človeka ujame v svoj začarani krog. A je tesnoba tudi ozdravljiva, če se zmoremo ustavitiin pogledati vase, kaj jo povzroča. Za to pa na drugi strani potrebujemo čuteče in empatično uho.

Brez strahu pred nakozo Veliko ljudi se boji anestezije ali po domače rečeno narkoze. Bojijo se, da bi med posegom kaj čutili, da se po anesteziji ne bi zbudili, ali pa celo, da ne bi v tistem stanju nekje vmes morda kaj preveč govorili. Bojijo se seveda tudi zmedenosti po posegu in dolgoročnih vplivov na spomin. A anesteziologinja prof. dr. Vesna Novak Janković, dr. med., zagotavlja, da je večino strahov odveč, da je anesteziologija varna in da so slovenski anesteziologi med najboljšimi v Evropi.

Majhne podrobnosti – ključ do svečane podobe Prav je, da praznična doživetja poudarimo z izbranimi oblačili, ta so lahko unikatna ali pa povsem vsakdanje oblačilo spremenimo v posebno. Za to, da smo urejeni in elegantni, ni potrebno zapraviti vsega premoženja, pač pa skrbno izbrati kombinacijo oblačil, ji dodati ustrezen poudarek in z minimalnimi sredstvi sestaviti skladno celoto. Najpomembneje je izbrati oblačilo, v katerem se dobro počutimo in se nam kar najbolje prilega.

Decembrski cukrčki Takole je bilo pri nas proti koncu oktobra. Mlajša dva sta v omari odkrila vrečo modelčkov za piškote. Na tla kuhinje sta stresla njeno vsebino in pregledovala modelčke, jih razvrščala po velikosti, motivu … Opazovala sem ju v njunem navdušenju in, seveda, pričakovala vprašanje: »Kdaj bomo spet pekli piškote?« Mlajši otroci se pač ne ozirajo na koledar. Njim dneve štejejo doživetja. Ko prvič jeseni kupimo mandarine, se za moje otroke začne čas odštevanja: do prihoda sv. Miklavža in adventnih doživetij, do božiča z vsem bliščem vred, pa do silvestrovega, ko smejo ostati otroci pokonci vsaj do polnoči.

Za prijatelje si je treba vzeti čas Pravijo, da je prijateljstvo sol življenja, Starogrški dramatik Evripid je celo rekel, da je en sam predan prijatelj vreden več kot 10.000 sorodnikov. Prijatelji so v vseh obdobjih življenja zelo pomembni, v zrelih letih, ko človek ostane brez podporne mreže, ki mu jo je v aktivnem obdobju zagotavljala služba, njegovi vrstniki pa začno umirati, še toliko bolj. Starejši so zaradi nezaupljivosti, ki z leti raste, pri izbiri prijateljev zelo previdni, marsikdo se raje zapre med štiri stene, to pa ni dobro za njegovo zdravje in dobro počutje. Pomen prijateljstva nam je pomagal razumeti psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, predavatelj Univerze na Primorskem in predstojnik Centra za pozitivno psihologijo na FAMNIT.

Na urgenco le kritično bolni Kdorkoli je že kdaj obiskal urgenco, si je zagotovo zapomnil veliko gnečo in dolgo čakanje na obravnavo pri zdravniku. Nič čudnega, saj v desetih urgentnih centrih po Sloveniji na leto pregledajo najmanj 640 tisoč pacientov. A le pet odstotkov med njimi je takih, ki pomoč pri dežurnih zdravnikih poiščejo, ker je zaradi poslabšanja bolezni ali poškodbe ogroženo njihovo življenje, so pojasnili na Slovenskem zdravniškem društvu.

Z dobro držo v dobro leto Pravilna, tako imenovana dobra drža je temelj telesa in tudi človekovega zdravja. Danes izbrane vaje so namenjene vsem, od najmlajših do najstarejših in tudi tistim, ki lahko vaje naredijo samo sede ali samo leže.

ZDRAVJE NA KRATKO

Kruh naš vsakdanji Kruh je simbol življenja že tisočletja, je božji dar v pravem pomenu besede, saj brez žita in kruha ne bi bilo človeštva. Hkrati je simbol topline doma in družinske ljubezni. Kruh, ki ga je zamesila moja mama, je bil vedno nekaj posebnega. Če me dolgo ni bilo iz Ljubljane domov, mi ga je poslala. Nič ni pripisala. le kruh, ki je po pošti prispel v peti blok študentskega naselja, je zgovorno govoril o njeni ljubezni do mene. Povedal je več kot besede.

 S težavami se ni treba sprijazniti Zadovoljujoča spolnost izboljšuje kakovost življenja, krepi zdravje in zadovoljstvo, zvišuje samopodobo posameznika in utrjuje partnerski odnos. Po nekaterih podatkih naj bi imel že vsak peti Slovenec občasno motnje erekcije, oziroma že vsak drugi po 40. letu. Veliko starejših že po nekaj neuspešnih poskusih spolnost sploh opusti. Vendar se s temi težavami ni treba kar sprijazniti.

Primorska in Istra za Valentinovo

Vredno je poskusiti

Izdelajmo jaslice Zakaj si ne bi letos izdelali čisto posebne jaslice? Podobno kot je narejen pastir lahko naredimo tudi figurice svete družine.

NA KNJIŽNI POLICI

O elegantnem cvetju orhidej Barvito cvetje v domačem okolju je posebno dobrodošlo v temačnem delu leta in orhideje so za mnoge v tem času višek lepote in elegance. Nekatere so primerne tudi za sobno ozračje, kjer ni mogoče posnemati pragozdnih rastnih pogojev. Pobrskajmo med njimi in pustimo ob strani gospodarsko vrednost vanilije, ki je tudi vrsta orhideje, in pestrost kukavičnic po naših traviščih. Bolje ko jih poznamo, več nam bodo vračale …

Varovanje človekovih pravic v prometu Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu je v veliki meri povezano s človekovimi pravicami, a tudi z dolžnostmi in odgovornostmi udeležencev. Vsi imamo pravico, da varno prispemo na cilj, kdor to varnost ogroža, pa našo pravico krši.

Juhuhu, prazniki so tu … Še je čas, da s prisrčnimi božično novoletnimi motivi praznično 'oblečemo' naš dom in ga obdamo s prav posebno toplino. Sebe ali koga od bližnjih pa razveselimo s toplim darilom.

Zelenjava iz rastlinjaka in z okenske police Zelenjavni vrt v zimskem času večinoma počiva, rastlinjaki pa so polni življenja. Z domačim rastlinjakom tako poskrbimo za samooskrbo z zelenjavo čez celo leto. V njem do januarja ali februarja brez težav prezimite vse vrste radičev in številne druge vrtnine, uredite si lahko tudi zasipnico.

Praznični čas – čas za ustvarjanje 

Menjava gospodinjskih aparatov Med vsemi tehnološkimi novostmi in blagovnimi znamkami gospodinjskih strojev je res težko vedeti, kaj naj izberemo, kadar se po dolgih letih le odločimo, da je čas za menjavo aparata. Včasih se sicer že pred nakupom vsaj delno počasi seznanjamo s ponudbo na trgu ali vsaj približno vemo, kakšen cenovni razred nas zanima. Pogosto pa nas večja okvara preseneti in morda je popravilo predrago ter se hitro odločimo za zamenjavo gospodinjskega stroja. Če smo imeli že vsaj dvakrat večja in dražja popravila in če sumimo, da je za visok račun elektrike kriv zastarel aparat, je prav, da ga zamenjamo z novim.

Kultura

Darila iz domače delavnice Kaj podariti vnukinji ali vnuku, da se bo otrok darila razveselil, se z njim veliko igral in ga nekoč spravil med svoje najdragocenejše zaklade - za spomin na svoje otroštvo?Pri izboru si lahko pomagate s pisemcem, ki ga otrok napiše »dobremu možu«, toda česa si otroci želijo? Največkrat tisto, kar so videli v oglasih in pri vrstnikih. Nič ni narobe, če jim katero izmed zapisanih želja uresničite. A trajno dragoceno, prav posebno darilo je tisto, ki ga ni mogoče kupiti, ker so palčki darilo izdelali prav za vašega vnuka ali vnukinjo v delavnici »dobrega moža«.

Kako varčevati v finančno mirnem obdobju Čeprav si po nekaterih anketah varčevanja dobra tretjina Slovencev sploh ne more privoščiti, ali pa si ga zaradi značajskih lastnosti niti ne zna privoščiti, ostaja dejstvo, da smo Slovenci med bolj varčnimi narodi v Evropi. Zgodovina in tradicija sta naredili svoje – pregovorna slovenska skromnost se namreč kaže tudi v varčevanju.

Čari vzhodnega dela Slovaške Slovaška je velika za več kot dve Sloveniji in ima skoraj trikrat toliko prebivalcev. Po razdružitvi z mlajšo in manjšo sestro Češko leta 1993 jih je čakala podobna pot kot nas, vključno z draginjo, ki je po mnenju mnogih prišla z uvedbo evra. A kljub vsemu je spoznavanje države z izjemo prestolnice Bratislave, še vedno cenovno ugodno.

Zeleni Ozeljan in polenta Nekoč se je skozi Vipavsko dolino s kočijo namenila princesa. Na Notranjskem se je peljala skozi zasneženo pokrajino in zaspala. Ko se je po nekaj urah zbudila v prikupni dolini, snega ni bilo več. »O, zeleno!« se je navdušila in tako je kraj menda dobil ime – Ozeljan.

Na razburkanih valovih rim Pravijo, da so latinski pregovori polni modrosti. Tudi »Nomen est omen.« Vendar za književnico Zvezdano Majhen to enostavno ne velja. Ni majhna po velikosti, njen opus pa je velikanski: 52 knjig za otroke,osem knjig za odrasle, na 16-ih zgoščenkah za otroke in odrasle je avtorica vseh besedil, na mnogih udeležena skupaj z drugimi avtorji, je avtorica libreta muzikala »Čarobno drevo«. Napisala je scenarije za 12 kratkih filmov pod skupnim naslovom »Harmonija Evrope«. Poleg literarnih del ima v državnem registru ZAMP (Združenje avtorjev Slovenije) prijavljenih 150 strokovnih člankov, objavljenih v različnih revijah …

DRUŽENJE DECEMBER 

V domovih je premalo osebja Ko zakorakamo v srednja leta navadno še ne razmišljamo o starosti. Tudi, ko se upokojimo in že vstopimo v tretje življenjsko obdobje še zmeraj odrivamo misel na to, da se nas bodo morda kdaj v prihodnosti dotaknile starostne tegobe. O tem, kako skrbimo za starejše ljudi v Sloveniji, smo se pogovarjali z Zdenko Kramar, mag. zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Po dolgem čakanju predlog zakona razburja Ministrstvo za zdravje je konec novembra zaključilo javno razpravo o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za tako oskrbo. Zakon naj bi, prepričuje ministrstvo, prinesel več pravičnosti, preglednosti, poraba denarja - javnega in zasebnega - pa bo dolgoročno bolj vzdržna. Toda tisti, ki delajo na področju dolgotrajne oskrbe, zakonu ostro nasprotujejo.

OD VSEPOVSOD 

V imenu ljudstva

Svet in mi

Kaj nas osrečuje? Sogovornike smo spraševali, kaj jih osrečuje.

Želje in njihova moč, da se uresničijo V božično-novoletnih in drugih praznikih si med seboj izrekamo želje. Da bi bili zdravi, da bi bilo vse dobro, najboljše, lepó, najlepše …, ali pa kar splošno, da bi se vse želje izpolnile. Kakšne želje imamo za svojo prihodnost, je ugotavljala reprezentativna terenska raziskava o staranju prebivalcev Slovenije, ki smo starejši od 50 let. Na prvem mestu je želja po zdravju. Želje so lahko vir energije, da jih uresničimo, lahko nas vodijo v razočaranja. Da bi nas spodbujale z zdravemu staranju, jim poglejmo globlje v oči.