Nadaljevanje ugodnih gibanj
Iz mesečnega statističnega pregleda za april 2017, ki ga na svoji spletni strani za vsak mesec objavi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je razvidno, da se tudi po prvem četrtletju letošnjega leta nadaljujejo za nekoliko bolj vzdržno financiranje obveznega zavarovanja spodbudni podatki o številu uživalcev prejemkov, za katerih izplačilo je pristojen. Izbrali smo nekatere ključne podatke in jih primerjali s podatki lanskega decembra. Številke so zanimive in marsikaj povedo.
Ker je treba za zagotavljanje njihovih izplačil nameniti največ sredstev, smo najprej pogledali podatke o številu prejemnikov pokojnin. V primerjavi z lanskim decembrom se je njihovo število zmanjšalo za 171 uživalcev ali 0,1 odstotka. Zmanjšanje števila vseh prejemnikov je posledica upada števila uživalcev invalidskih in družinskih pokojnin. Trend zmanjševanja je že nekaj časa prisoten pri obeh vrstah teh pokojnin. Utemeljujejo ga z zakonskimi spremembami, uveljavljenimi v preteklih obdobjih.
Novi pogoji ugotavljanja popolne nezmožnosti za delo in preostale delovne zmožnosti, ki ima za posledico pridobitev pravice do invalidske pokojnine, nedvomno vplivajo na priliv tovrstnih uživalcev pokojnin. Podobno se že nekaj časa dogaja tudi na letnem nivoju. Dejstvo je, da se tudi v tem času njihovo število ni toliko povečalo, da bi v primerjavi z lanskim decembrom pridobilo pozitivni predznak, temveč se je skupno število zmanjšalo za 949 ali 1,1 odstotka.
Število upravičencev do družinskih pokojnin pa je bilo aprila za 1.058 uživalcev ali 2,6 odstotka manjše od števila decembra. Po zakonodaji, veljavni od leta 2000 naprej, so do družinske pokojnine upravičeni otroci in drugi družinski člani, medtem ko so zakonci in z njimi izenačene osebe od tedaj naprej upravičeni do vdovske pokojnine. Po pred tem veljavni zakonodaji ločitve na vdovsko in družinsko pokojnino ni bilo. Obstajala je le pravica do družinske pokojnine. Ker ob uveljavitvi nove zakonodaje ni bila izvedena prevedba dotedanjih družinskih pokojnin na vdovske in družinske pokojnine, so ostali med uživalci teh pokojnin tudi upravičenci do vdovskih pokojnin. Prav ti so poglavitni razlog za nadaljnje upadanje števila prejemnikov družinskih pokojnin. Glede na to, da je odliv tovrstnih upravičencev večji od priliva novih »pravih« uživalcev družinske pokojnine, se njihovo število postopno zmanjšuje. S prenehanjem izplačevanja pokojnin, ki bi bile, če bi že tedaj obstajala sedanja delitev, uvrščene med vdovske pokojnine, se njihova struktura vse bolj podreja dejanskim prejemnikom teh pokojnin, to je uživalcem sedanjih družinskih pokojnin.
Delna pokojnina postaja zanimiva
Število prejemnikov starostnih pokojnin se je v tem obdobju zvišalo za 1.049 ali 0,2 odstotka. Slabih 84 odstotkov je bilo dejanskih prejemnikov teh pokojnin, preostanek pa so bili uživalci predčasnih pokojnin. Zanimiv je podatek, da se je število tovrstnih prejemnikov zvišalo v primerjavi z lanskim decembrom za 6,7 odstotka. V absolutnih številkah to ne pomeni veliko. Njihovo število se je namreč povečalo za 168. Vseeno pa je nekoliko presenetljivo, da se za to pravico, ki je zaradi trajnega zmanjšanja starostne pokojnine upravičenca, če bi zanjo izpolnjeval pogoje, izrazito neprivlačna, nekateri vendarle odločajo. Statistični podatki o obeh vrstah pokojnin nedvomno kažejo na uspešnost te reforme, pa tudi prejšnje reforme sistema, pri upočasnjevanju priliva novih tovrstnih uživalcev.
Delna pokojnina postaja zanimiva. V tem času se je število upravičencev povečalo za 7,9 odstotka. Kljub temu pa je njihovo število še vedno relativno majhno. Aprila je namreč zavod izplačal 2.193 tovrstnih pokojnin.
Število vdovskih pokojnin je bilo aprila za 0,9 odstotka višje kot decembra lani.
Med obravnavanimi prejemniki niso zajeti podatki o številu prejemnikov 20-odstotne starostne ali predčasne pokojnine in uživalcev dela vdovske pokojnine. Prvo je novost, uveljavljena z ZPIZ-2, namenjena odlaganju uveljavitve starostne ali predčasne pokojnine na poznejši čas. To pravico namreč lahko uveljavijo tisti zavarovanci, vključeni v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po navedenem zakonu ali pa pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine še po prejšnjem zakonu. Možnost njene uveljavitve pa je dana tudi uživalcem starostne ali predčasne pokojnine, ki so se že ali pa se še bodo vključili v obvezno zavarovanje za polni delovni ali zavarovalni čas. Njihovo število je bilo aprila za 5,2 odstotka višje kot decembra lani, kar kaže na to, da ta pravica postaja za zavarovance malo bolj zanimiva. Skupno število prejemnikov takih izplačil (aprila jih je bilo 6.062) je dokaj spodbudno, če ga pogledamo v luči tolikšnega mogočega števila prejemnikov starostnih in predčasnih pokojnin in odhodkov zanje na eni strani ter stroškov za izplačilo 20 odstotkov teh pokojnin na drugi strani in prispevkov za obvezno zavarovanje, ki jih zanje plačujejo delodajalci in zavarovanci sami.
Število prejemnikov delov vdovskih pokojnin je aprila višje od lanskega decembra za 0,1 odstotka ali 63 tovrstnih upravičencev.
Prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja
Ločimo dve vrsti nadomestil iz invalidskega zavarovanja, do katerih so upravičeni zavarovanci, pri katerih je še podana preostala delovna zmožnost. Prvo skupino tvorijo nadomestila, priznana po veljavnem in prejšnjem zakonu, torej ZPIZ-2 in ZPIZ-1. V aprilu je zavod izplačal za 0,5 odstotka več tovrstnih nadomestil kot decembra lani. V absolutnih številkah je to 148 nadomestil več. Nekoliko se je povečalo število delnih nadomestil in nadomestila za invalidnost, zmanjšalo pa število delnih invalidskih pokojnin, nadomestila za čas poklicne rehabilitacije in začasnih nadomestil. Drugo skupino tvorijo nadomestila, priznana in odmerjena po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999. Ker se na novo ne priznavajo več, saj so pravne podlage za njihovo priznanje in odmero prenehale veljati, se njihovo število razumljivo zmanjšuje. Aprila je bilo izplačanih za 3,6 odstotka manj tovrstnih nadomestil kot decembra lani.
Prejemniki dodatka za pomoč in postrežbo
To pravico imajo predvsem uživalci pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter v zakonu določeni zavarovanci. Aprila je skupaj s pokojnino takšen dodatek prejelo 98,4 odstotka vseh upravičencev, kot samostojni prejemek pa ga je prejelo 1,6 zavarovanca. Zakon omogoča izplačilo treh različnih višin dodatkov za pomoč in postrežbo, in če so upravičeni do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnih pogodbah o socialnem zavarovanju, do ustreznega sorazmernega dela. Tudi aprila so prevladovala izplačila nižjih zneskov, ki jih je bilo 62,7 odstotka, višjih zneskov je bilo 33,1 odstotka, najvišjih zneskov pa vsega 2,2 odstotka, izplačil v sorazmernem delu pa 2,0 odstotka. Število izplačil se je aprila v primerjavi z decembrom lani zmanjšalo za 0,8 odstotka.
Uživalci prejemkov zunaj sistema obveznega zavarovanja
Med tovrstne prejemnike štejejo uživalce invalidnin za telesne okvare, vojaških pokojnin po zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, pokojnin po nekdanjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov ter dodatkov k pokojninam po zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskih državljanov, ki so upravičeni do pokojnin iz nekdanje SFRJ.
Število vseh upravičencev do naštetih vrst prejemkov se zmanjšuje, s tem pa tudi finančna sredstva za njihovo izplačilo. Aprila je tako zavod izplačal 3,4 odstotka manj invalidnin za telesne okvare zavarovancev in upokojencev. Do tega prejemka je bilo upravičenih še 46.439 uživalcev. Vojaške pokojnine je prejelo še 2.291 upravičencev, kar je za 0,9 odstotka manj kot decembra lani. Med njimi se je najbolj znižalo število starostnih pokojnin, in sicer za 3,1 odstotka. Še naprej se tudi drastično zmanjšuje število prejemnikov starostnih in družinskih pokojnin kmetov, priznanih po prej omenjenem zakonu. Aprila je bilo izplačanih le še 235 tovrstnih pokojnin. Za 3,4 odstotka pa se je od aprila do lanskega decembra znižalo tudi število prejemnikov dodatkov k pokojninam slovenskih državljanov, pridobljenih v republikah nekdanje SFRJ. Takšnih dodatkov je zavod izplačal še 877.
Iz prikazanih podatkov lahko ugotovimo, da so letos večji odhodki zavoda v manjši meri posledica rasti števila upravičencev do pokojnin in drugih prejemkov, pretežno pa januarske uskladitve pokojnin.
