Ravnovesje na krožniku – ravnovesje v telesu

Dobro počutje | jul. '17

Na delavnici, ki sem jo pripravila na srečanju bralcev v Neumu, smo sledili dvema ciljema: ugotoviti, kako zelo pomembno je uravnoteženo prehranjevanje in kako nam zelišča pri tem lahko pomagajo. So drobcena in skoraj nič ne tehtajo, a pogosto nagnejo jeziček na tehtnici v smer zdravja.

Ko s hrano pridobimo vse, kar telo potrebuje za svojo gradnjo, energijo, obnovo in zaščito, govorimo o uravnoteženem prehranjevanju. To potem zagotavlja ravnovesje našega telesa in duha, zato pogosto pravim, da je ravnovesje na krožniku ravnovesje v telesu. Če smo v ravnovesju, smo sposobni narediti, kar smo si zastavili, saj zmoremo razmišljati racionalno in ustvarjalno ter poiskati svojo izvirno rešitev. Sposobni smo tudi poglabljati odnose in širiti krog prijateljev.

Načela zdrave prehrane v zrelih letih in starosti so enaka in mora biti tudi hrana uravnotežena in zelo pestra. Torej v enem obroku, naj bo to zajtrk, malica, kosilo ali večerja, moramo poskrbeti, da bo v obroku vsakega po malem. Nekaj živalskih beljakovin iz izdelkov ali različnih vrst mesa živali, ki so se pasle. Potem nekaj rastlinskih beljakovin: ajde, prosa, ječmena, pire in drugega žita – vedno sezonsko, lokalno in naravno pridelano. Nekaj maščob in ogljikovih hidratov, veliko vlaknin ter zelenjave, zelišč in začimb. V življenju se srečujemo z vpetostjo posameznika v svet okrog njega. Zato eni potrebujejo več kalorij, drugi manj, pa vendar moramo imeti v vsakem obroku uravnoteženost. Razumno povečajmo količino beljakovin pri vseh, ki imajo premalo mišične mase, ali ogljikovih hidratov pri tistih, ki ne morejo spati. Problem sedanjega časa so maščobe, ker se jih marsikdo izogiba. Zato priporočam maščobe, ki imajo dobro razmerje med nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 6 in omega 3 ter dovolj esencialnih maščobnih kislin. Za solatne prelive uporabimo hladno stisnjena olja.

Idealno uravnotežena hrana je enolončnica, v kateri je čim več različnih lokalno pridelanih sezonskih živil. V njej namreč poleg beljakovin dobimo še vitamine, minerale, vlaknine, ogljikove hidrate in nekaj maščob. Nujna je zdrava sladica, pripravljena po enakih načelih, na primer jabolčni zavitek ali medena jabolka z orehi ...

Že pri majhnem neravnovesju bomo občutili utrujenost, nezbranost, pozabljanje, nemir, nejevoljo, tudi umsko in fizično nemoč. To se stopnjuje, kolikor večje je neravnovesje. In prej ali slej bomo zboleli, če ne bomo storili vsega za vrnitev ravnovesja. Tudi razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6 je zelo pomembno. Določa namreč, ali bodo v telesu nastajali vnetni ali protivnetni procesi. Najbolj idealno razmerje bi bilo 1 : 1, sprejemljivo pa je razmerje največ do 1 : 4 v korist omega 6. Pri slabšem razmerju nastajajo vnetni prostaglandini in posledično vnetja in alergije ... Pri dobrem razmerju, torej ko imamo v sebi več omega 3, pa nastajajo protivnetni prostaglandini, ki vnetja preprečujejo.

 Zaščitimo telo!

Telo mora s hrano poleg vseh hranilnih snovi dobiti tudi vse zaščitne snovi za preprečevanje škodljivih prostih radikalov. To dobimo v sadju in zelenjavi. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prostih radikalov. Med antioksidanti ima odločilno vlogo glutation. Telo ga samo izdeluje, vendar le, če ima na voljo dovolj beljakovin oziroma njihovih gradnikov – aminokislin. Najdemo ga prav v vsaki celici telesa in je za življenje prav enako pomemben, kot so kisik, voda in hrana. Raziskovalci so celo odkrili, da telo preživi dalj časa brez vode in hrane kakor brez glutationa. 

Skrivnost glutationa je v žveplu. Prav zaradi žvepla, ki je vezano v njegovi molekuli, privlači proste radikale in druge toksine, med njimi težke kovine. Glutation nevtralizira proste radikale in jih odplavlja iz telesa. Dezaktivira kar 30 različnih rakotvornih snovi, uničuje perokside in razstruplja že oksidirane maščobe. Več ko imamo glutationa na voljo, temeljiteje bo očistil telo in bolj mladostni in zdravi bomo.

Kdor ima visoko raven glutationa v krvi, ima kar za tretjino manj arterijskega visokega tlaka, manj motenj krvnega obtoka in diabetesa, manj želodčnih težav in okužb. Tak človek je fizično zmogljivejši, manj podvržen mišičnim poškodbam, po travmi hitreje okreva in je veliko bolj duševno stabilen. Vendar po štiridesetem letu starosti začne nastajanje glutationa pri vseh ljudeh postopno pešati, a ne pri vseh enako. Slaba prehrana, hud stres, okužbe, onesnaženost okolja, sevanje ter človekove razvade (kajenje in pretirano uživanje alkohola) še dodatno znižujejo raven glutationa v krvi in upočasnjujejo njegovo nastajanje. Jetra so vse bolj obremenjena, zato ne zmorejo več v celoti opravljati svoje naloge razstrupljevalca.

Ljudje z nizko stopnjo glutationa pogosto zbolevajo za boleznimi, povezanimi z razpadom imunskega sistema, alergijami, napadi astme, sindromom kronične utrujenosti, kroničnimi okužbami, boleznimi srca, rakom ter Alzheimerjevo demenco in drugimi avtoimunimi boleznimi. Zdravniki v to skupino uvrščajo tudi sladkorno bolezen, artritis ter okvare jeter in ledvic.

Kaj lahko sami storimo, da preprečimo upadanje količine glutationa? Prvič: z uravnoteženo prehrano povečamo vnos naravnega glutationa in aminokislin. Drugič: izogibamo se življenjskemu slogu s slabimi razvadami, kamor spadajo tudi cigarete in alkohol.

Naravni glutation dobimo v sadju in zelenjavi, najlažje v vseh križnicah (zelju, repi, cvetači, brokoliju, ohrovtu, hrenu, rukoli) ter korenju, presni špinači in neolupljenem kuhanem krompirju, avokadu, lubenici, beluših, pomarančah, grenivkah, orehih, paradižniku, čebuli ... Nastajanje glutationa okrepita vitamin C iz sadja in zelenjave ter mineral selen, zato je dobro uživati več česna, rdečega zelja in oreščkov.

Med nerastlinskimi živili moram še posebej opozoriti na primarno sirotko, ki je najboljši in s prebavnega vidika človeku najlažje dosegljiv vir treh aminokislin – glicina, cisteina in glutamina, iz katerih glutation nastane. Najboljša je sirotka iz predelave surovega mleka in kar nekaj je dobimo tudi na našem trgu. Pitje sirotke v zreli starostni dobi, ko se na trebuhu še lažje nabira maščoba, ima dvojni pomen. Spodbuja tudi nastajanje holecistokinina, hormona, ki se sprošča v kri in daje občutek sitosti. Prav ta občutek z leti peša, sočasno s pešanjem presnove, in nabiranje maščob je tu.

V Neumu smo poleg namazov pripravljali frtaljo z zelišči. Ta ne vstopajo v prebavni proces in se ne razgrajujejo na osnovne sestavine, zato so brez hranilne vrednosti, vendar obogatijo okus jedem ter delujejo stimulativno in pomirjevalno na notranje organe ter jim tako pomagajo pravilno opravljati njihove naloge. Zato imajo zelišča izredno visoko biološko vrednost. Pravi pomen zelišč je skrit v njihovem učinkovanju, saj so nepogrešljiva v vsaki zdravi prehrani kot vir vitaminov in mineralov ter eteričnih olj, grenčin, taninov, saponinov, rastlinskih sluzi, fitoncidov (kot naravnih antibiotikov) ter organskih kislin, ki pomagajo pri prebavi in tudi zaščiti prebavnega trakta. Tako kot povsod v biokemiji tu zasledimo močno sinergično delovanje in učinkovanje več zelišč skupaj.

Ena največjih prebavnih težav v zreli dobi je preveč ali premalo želodčne kisline, kar urejajo hormoni in živci. Znamenja pomanjkanja želodčne kisline so: napenjanje v trebuhu, huda napihnjenost, utrujenost po jedi, pekoč občutek v želodcu ali nabitosti po težkem mesnem obroku, kolcanje, vetrovi in zaprtje. Pomoč: pred obrokom spijemo kozarec limonovega ali jabolčnega soka, meso pred jedjo pokapamo z limonovim sokom ali priložimo žlico brusnične marmelade. Med jedjo ne pijemo vode, ker redči želodčni sok, vino pa lahko uživamo. Preveč kisline je redkejši pojav: hitra pomoč je velik kozarec mleka. Pomoč so tudi ovseni kosmiči, presni zeljni, krompirjev ali korenčkov sok ter ribezov in borovničev sok, potem olje pšeničnih kalčkov in ričkovo olje z vsemi frakcijami vitamina E. Izločanja mukusa spodbujajo jedi s cinkom. Zelnica in zelje imata veliko glutamina za celjenje pri razjedah in veliko količino S-metyilmetionina za obnovitev želodčne sluznice. Podobno funkcijo imata tudi peteršilj in zelena solata.

Recept

Primorska frtalja (sladka ali slana)

Potrebujemo: moko, jajca, mleko, pecilni prašek, ščepec soli, sladkor in cimet, olivno olje ali drugo maščobo; zelišča za sladko frtaljo: meto, meliso, pehtran ali koromačevo cvetje; za slano frtaljo: regrat, koprivne liste, zeleno, peteršilj, drobnjak, koromačevo cvetje, liste koriandra, cvetje in liste kapucinke, potrošnik, rman ...

Priprava: V testo kot za carski praženec zamešamo sesekljana zelišča, pri sladki zamešamo še sladkor in cimet. Segrejemo ustrezno ponev z maščobo (ali brez, če ponev to dopušča), vanjo vlijemo pripravljeno zmes do okrog pol centimetra visoko. Najprej cvremo eno stran v odkriti posodi in pri zmerni temperaturi. Ko površina zakrkne, obrnemo in pečemo še na drugi strani do lepe zlatorumene barve, prav tako pri zmerni temperaturi. Sladko frtaljo lahko po želji prelijemo še z medom, slano pa ponudimo s solato.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media