Ponovno pozvali k ustanovitvi demografskega sklada
Sedanjemu svetu zavoda, ki sedaj šteje 26 članov, predstavnikov različnih interesnih skupin, se izteče mandat v začetku leta 2018.
Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri nas in eden najpomembnejših nosilcev socialne varnosti državljanov, zato je Razvojni program zavoda temeljni programski dokument. Na junijski seji so člani sveta zavoda sprejeli program za obdobje 2017–2021, ki opredeljuje razvojne usmeritve, vizijo, poslanstvo in glavne cilje zavoda.
V razpravi so člani sveta ugotovili, da je razvojni program dobra osnova za prihodnje petletno obdobje. Spodbudno je, da imajo usmeritve konkretne merljive kazalnike, na podlagi katerih bo mogoče nadzirati uresničevanje zastavljenih ciljev. Dokument prikazuje tudi slabosti in prednosti zavoda, hkrati pa tudi priložnosti in nevarnosti, ki lahko ogrozijo načrtovane cilje. Vizija zavoda ostaja enaka kot v preteklosti, to je zadovoljna stranka, javnost in zaposleni.
Ključni dejavnik, ki bo vplival na možnost nadaljnjega razvoja zavoda na vseh področjih, je razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). V razpravi so člani sveta podprli prizadevanja za nadaljnji razvoj sodobnega informacijskega sistema, ki naj bi prispevala k še večji učinkovitosti in kakovosti poslovanja zavoda.
Tudi na področju matične evidence zavarovancev je bil že v preteklosti dosežen pomemben premik prav z razvijanjem informacijskega sistema. Ta evidenca je izrednega pomena za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj so v njej hranjeni podatki, plače oziroma zavarovalne osnove ter pokojninska doba (in drugi podatki), ki vplivajo na odmero višine pokojnine. Konec leta 2016 so bili ti podatki 96-odstotno popolni, do leta 2021 pa je v načrtu 99-odstotna popolnost podatkov matične evidence zavarovancev.
Zavod si je za cilj zadal tudi skrajšanje dosedanjih povprečnih rokov za izdajo odločb in končanje postopkov v zakonitem roku. Za zavarovanca pa ni bistven le rok, v katerem bo izdana njegova odločba, pomembneje je, da je izdana pravilna in zakonita odločba. Prav zato je iz razvojnega programa razvidno, da bo zavod v prihodnje še v večji meri krepil notranjo kontrolo in revizijo odločb. Na področju nakazovanja pokojnin pa si bo prizadeval, da bo od izdaje odločbe do nakazila prejemkov potekel čim krajši čas.
Pomembna usmeritev, ki jo svet zavoda že dalj časa poudarja, je, da se končno vzpostavi enoten medicinski izvedenski organ za področje socialne varnosti. Ker je pred nami reforma zdravstva, načrtuje pa se tudi reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je skrajni čas, da se ta projekt uresniči.
O poslovanju Kapitalske družbe
Poslovanju Kapitalske družbe svet zavoda vsako leto posveča posebno pozornost, saj se zaveda poslanstva te družbe. Od leta 1999 je pokojninska blagajna od Kapitalske družbe prejela 714 milijonov evrov, od tega 50 milijonov evrov v lanskem letu.
V razpravi so člani sveta posebno pozornost posvetili vprašanju oblikovanja demografskega rezervnega sklada, ki bi skladno z ZPIZ-2 in drugimi predpisi moral biti že ustanovljen. Poudarili so, da je ustanovitev Kapitalskega sklada pred mnogimi leti v novi državi Sloveniji v bistvu pomenila zametek demografskega rezervnega sklada. Kapitalski sklad je namreč nastal, ker sta se politika in zakonodajalec zavedala, da je tudi upokojena generacija prispevala k ustvarjanju družbenega premoženja, zato je bil del namenjen Kapitalski družbi. Žal pa vse prejšnje in sedanja Vlada RS niso sprejemale takšne politike, ki bi pomenila krepitev kapitala tega sklada, ki bi bil nujno potreben za prispevanje finančne stabilnosti obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja še zlasti prihodnjih generacij upokojencev. Zato so poudarili, da se morajo pristojni zavedati svoje odgovornosti za ustanovitev demografskega rezervnega sklada, katerega viri financiranja in kapital bodo morali biti tako opredeljeni, da v razumnem časovnem obdobju ne bo dovoljeno nobeno črpanje sredstev in tako slabitev kapitala in ogrožanje njegovega poslanstva v prihodnje. Politika se mora zavedati, da je glavni vir financiranja pokojninske blagajne prispevek zavarovancev in delodajalcev, razliko med dohodki in odhodki pa mora kriti državni proračun. Poudarjeno je tudi bilo, da bi bil prispevek proračuna nedvomno skromnejši, kot je zdaj, če pred leti ne bi bistveno zmanjšali prispevka delodajalcev. Kritično so ocenili tudi dejstvo, da pri pripravi izhodišč za oblikovanje zakona o demografskem rezervnem skladu ne sodelujejo predstavniki zavoda niti predstavniki Kapitalske družbe. Svet je ponovno pozval vlado in državni zbor k čimprejšnji pripravi in sprejetju tega zakona.
Kapitalska družba upravlja tudi sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ). Iz poročila je razvidno, da je 31. 12. 2016 sklad razpolagal z okrog 664 milijoni evrov sredstev, kar je manj kot konec leta 2015, ko so znašala skoraj 675 milijonov evrov. Do takšnega zmanjšanja je prišlo zaradi izstopa 3000 upravičencev na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki so dvignili okrog 73 milijonov evrov.
V razpravi so člani sveta opozorili, da pristojni organi še niso sprejeli vseh potrebnih predpisov v zvezi z novelo ZPIZ-2B, ki bi omogočili nemoteno izvajanje obračuna in finančnega nadzora plačil v sistemu poklicnega pokojninskega zavarovanja. Prav tako so opozorili, da bi bil že skrajni čas, da pristojno ministrstvo in Vlada RS sprejmeta merila in kriterije za vključitev oseb v poklicno zavarovanje. Zdaj je v poklicno zavarovanje vključenih 46.000 zavarovancev. Že večkrat je svet zavoda zastavil vprašanje, ali vse te osebe res izpolnjujejo pogoje, ki jih je in jih še določa zakonodaja.
