Zdus se zavzema za prevetritev pravic

Dobro je vedeti | jul. '17

Zdusovi strokovnjaki s področja zdravstva: mag. Rosvita Svenšek, mag. Martin Toth in Mirko Miklavčič

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je ponovno predstavila stališča in predloge glede napovedane zdravstvene reforme, medse pa je povabila tudi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc z ekipo. Predsednik Janez Sušnik je dejal, da je veljavna ureditev zdravstvenega varstva zastarela in potrebna sprememb, zato je njihova delovna skupina pripravila predloge, s katerimi ne želijo rušiti zdravstvene reforme, bi pa radi, da jim prisluhnejo in dobre tudi vključijo.

Martin Toth, ki je pred petindvajsetimi leti postavil sedanji sistem zdravstvenega varstva, je kot vodja delovne skupine poudaril, da se pri Zdusu zavzemajo za ohranitev in izboljšanje ter tudi za dolgoročno in finančno vzdržnost javnega sistema socialne in zdravstvene varnosti in za razvoj javne zdravstvene mreže, v kateri bodo pomembno mesto imeli tudi programi za krepitev zdravja. Predlagajo, da so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni vse osebe, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji ali opravljajo pridobitno dejavnost, in njihovi družinski člani. Zato se zavzemajo za odpravo vseh pogojev za vključitev v osnovno zavarovanje, za ljudi brez dohodka, prejemnike socialne pomoči in brezposelne pa naj prispevke poravna država ali občina. Podpirajo tudi spremembe na področju zasebnih zavarovanj za nekatere storitve, ki ne bi bile vključene v obvezno zavarovanje. 

Zdravljenje poškodb naj krijejo povzročitelji

Iz obveznega socialnega in zdravstvenega zavarovanja pa bi izvzeli zdravljenja poškodb zaradi prometnih nesreč, poškodb, ki so nastale pri delu in pri ekstremnih in rizičnih športnih dejavnostih. Po besedah člana delovne skupine Mirka Miklavčiča bi bil prihranek za zdravstveno blagajno velik, če bi račun zaradi zdravljenja posledic prometne nesreče izstavili povzročitelju oziroma zavarovalnici. Po njihovem predlogu bi bilo treba doplačati za stroške nastanitve in bivanja v bolnišnici.

Na to se je odzval svetovalec ministrice za zdravje Dušan Keber, ki je dejal, da je bolezen vedno posledica nekega tveganja. Iz obveznega zavarovanja bi potem morali izvzeti tudi kadilce ali ljudi s prekomerno težo, to pa bi pomenilo konec solidarnosti. Poudaril je, da javni zdravstveni sistem pomeni, da smo zdravi solidarni z bolnimi in bogati z revnimi. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ni bilo prostovoljno, saj ga plačuje 95 odstotkov ljudi, naj bi zaradi tega spremenili, saj so ljudje z nižjimi dohodki plačevali isti znesek kot tisti z višjimi dohodki. Po novem bo za zdravstvo več prispevala tudi država, njen delež je predstavljal le bore 3 odstotke, kar je najmanj med evropskimi državami, po novem naj bi prispevala 7 odstotkov.

V Zdusu menijo, da je treba ponovno preveriti tudi nekatere pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj da so med njimi tudi take, ki niso zdravstvene, npr. stroški nastanitve in prehrane v bolnišnici ali zdravilišču, nenujni prevozi, očala, zobna proteza. Po mnenju Totha je takšno doplačilo v evropskih državah povsem običajno. Francka Ćetković pa je imela o tem predlogu pomisleke, saj je veliko ljudi, še posebej med upokojenci, ki tega stroška ne bi zmogli, zato se je zavzela, naj med pravicami ostane tudi nastanitev.

Del predlogov Zdusa se nanaša tudi na avtonomijo ZZZS in na urejanje odnosov med ZZZS in predstavniki izvajalskih organizacij. Rosvita Svenšek, tudi članica skupine, je pojasnila, da predlagajo, da pri pogajanjih o dogovorih in pogodbah med ZZZS in izvajalci ne bi več sodelovalo ministrstvo za zdravje. Reforma pa bi morala po njihovem mnenju ponuditi tudi spremembe na področju organizacije zdravstvene dejavnosti, pri tem pa bi morali razmejiti javno in zasebno zdravstveno dejavnost.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je dejala, da bodo skrbno pregledali predloge Zdusa, pri tem pa opozorila, da je bilo že v razpravi slišati povsem nasprotna stališča, njihova naloga pa je, da najdejo rešitve, ki bodo dobre za vse prebivalce.

Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž

 Za nasilje ni kriva žrtev

Zveza društev upokojencev (Zdus) je ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi ter v sklopu kampanje ADA (Age Demands Action) organizirala razpravo med političnimi deležniki, nevladnimi organizacijami in starejšimi strokovnjaki s področij enakosti, nediskriminacije, zanemarjanja, nasilja in zlorabe.

Božena Forštnarič Boroje, vodja sektorja za človekove pravice na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), je povedala, da bo v odprti delovni skupini ZN za staranje (OEWGA) letos prvič potekala vsebinska razprava o nasilju. Cilj Slovenije je sprejem konvencije OZN o pravicah starejših oseb. Ministrstvo spodbuja žrtve in priče nasilja, naj ne molčijo in ga prijavijo. Alenka Markov (MZZ) je opozorila, da ni statističnih podatkov o nasilju nad starejšimi (kar velja za vse države, ne le za Slovenijo) predvsem zato, ker se žrtve ne odločijo poročati o nasilju. Aleš Kenda z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je poudaril pomen in izobraževanje neformalnih oskrbovalcev, ki jim je posvečena večja pozornost tudi v zakonu o dolgotrajni oskrbi. Klavdija Kobal Straus z ministrstva za zdravje pa je menila, da bo veliko perečih tem rešil zakon o dolgotrajni oskrbi, saj zdaj resorni ministrstvi sodelujeta.

Amalija Šiftar (Zdus) je omenila, da so nasilju izpostavljene zlasti starejše neizobražene ženske, ki so v okolju stigmatizirane. Ker jih je strah, kaj bodo rekli drugi, ne povedo za nasilje in ga celo opravičujejo oziroma prevzemajo krivdo nase. Poudarila je, da se še manj govori o nasilju med moškimi, ki pa je enako zastrašujoče, saj je pri starejših moških visoka stopnja samomorilnosti. Opozorila je, da so nasilja deležni tudi prostovoljci programa Starejši za starejše (SzS), saj je ob prijavi nasilja policiji v marsikaterem primeru jasno, da ga je prijavil prostovoljec, saj je le on obiskoval žrtev nasilja. Poudarila je pomen nenehnega ozaveščanja. Menila je, da bi bilo treba na ravni države oblikovati organ, ki bi se ukvarjal z nasiljem nad starejšimi. Nevladne organizacije in prostovoljstvo pri obravnavanju nasilja niso dovolj. Predlagala je tudi, da bi pri varuhu človekovih pravic vzpostavili zagovorništvo starejših. Darinka Klemenc iz Zbornice zdravstvene in babiške nege je predlagala, da bi ponovno uvedli obiske patronažnih sester pri vseh starejših nad 65 let ne glede na zdravstveno stanje. Poudarila je tudi potrebo po medresorskem sodelovanju.

Rožca Šonc, vodja programa SzS, je opozorila, da je treba otroke ozaveščati o starejših in staranju že od vrtca naprej ter te teme vključiti v izobraževalni sistem. Posebej pa je opozorila na naslednje: dokler se dogaja, da CSD preda informacijo o prijavitelju nasilja v družini naprej, je težko pričakovati, da se bodo prostovoljci in patronažne sestre, kaj šele žrtve, tako izpostavljali negativnim posledicam in javnemu linču v družbi. Dokler ne bomo ozavestili ljudi, da žrtev in prijavitelj nasilja nista kriva, bomo tudi s težavo pridobili točne podatke o nasilju med starejšimi oz. o nasilju v družini nasploh, še težje pa ga bomo izkoreninili. Družba mora dojeti, da nista NIKOLI kriva žrtev in prijavitelj, ampak VEDNO le storilec!

A. Š. 

Podpora gradnji drugega tira

Zdus je na vlado naslovil odprta vprašanja v zvezi z drugim tirom (objavljena so na spletni strani www.zdus-zveza.si). Na seji upravnega odbora sta članom odgovarjala Jure Leben, državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, in Metod Dragonja iz podjetja 2TDK. Na podlagi slišanega Zdus podpira gradnjo drugega tira, so sklenili člani upravnega odbora. Ocenjujejo, da koalicija javnosti ni znala pravilno predstaviti načrta gradnje drugega tira in prav zato je opozicija lahko zbrala podpise. Člani menijo, da referendum o zakonu o drugem tiru ni potreben.

Program Starejši za starejše »Državljan Evrope«

Evropski parlament je na predlog evropskega poslanca Iva Vajgla (DeSUS/Alde) programu Starejši za starejše, ki poteka v koordinaciji Zveze društev upokojencev Slovenije, kot edinemu iz Slovenije podelil nagrado državljan Evrope za posebne dosežke za leto 2017. Kot je Vajgl zapisal v utemeljitvi, gre za »izjemen primer dobre prakse prostovoljstva na področju podpore neodvisnemu življenju starejših ljudi, ki želijo čim dlje ostati v svojih domovih in živeti neodvisno oziroma ob pomoči drugih pri opravljanju vsakodnevnih opravil«. Po podatkih Zdusa so prostovoljci v 11 letih opravili okoli 6,5 milijona ur prostovoljnega dela ali več kot 700.000 obiskov starejših oz. so pomagali skoraj 160.000 ljudem, starejšim od 69 let.

Slovesna podelitev nagrade državljan Evrope za leto 2017 bo 11. oktobra 2017 v Bruslju.

U. R.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media