Odprt arhiv za vse obiskovalce

Okoli jezera Maggiore

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | sep. '17

Glavno jezersko zanimivost predstavljajo Boromejski otoki.

S slikovito lego med morjem in Alpami je italijansko jezero Maggiore že od nekdaj privlačilo najbogatejše. Starodavna letovišča skušajo ohraniti nekdanji blišč z nekaj zgodovinskimi hoteli. Jezero je iz osrednje Slovenije oddaljeno dobrih petsto kilometrov, kar je predaleč za enodnevni izlet, pa čeprav je avtocestna povezava dobra. Zato je vredno razmisliti vsaj o eni prenočitvi.

Najbolj znan hotel ob jezeru je razkošni Grand Hotel Des Iles Borromees v mestecu Stresa. A za mnogo dostopnejšo ceno najdete zasebna prenočišča. Hotel pa lahko spoznavate vsaj v njegovi restavraciji ali baru. Njegovi začetki segajo v leto 1861, ko je arhitekt Antonio Polli s prestižno zgradbo ustvaril temelje razvoja Strese kot mondenega letoviškega kraja. Hotel je postal znan med aristokrati in bogataši vse Evrope. Tudi zaradi idilične lokacije ob jezeru in prelaza Simplon, čez katerega je bilo mogoče priti v Švico in mimo Ženeve vse do Pariza. 

Hotel in okolica sta navduševala številne slavne obiskovalce, kot so bili Napoleon Bonaparte, Charles Dickens, Gustave Flaubert, Victor Hugo, Gordon Byron, George Bernard Shaw, Clark Gable … Ernest Hemingway je leta 1948 v hotelu napisal zadnji del romana Zbogom orožje. Nič čudnega, da se najrazkošnejša soba danes imenuje po njem. Hemingway je vedno izbral sobo številka 106 v prvem nadstropju z enkratnim razgledom na bližnje otoke. Pred desetletjem so hotel temeljito obnovili. Dolge hodnike krasijo originali in kakovostne reprodukcije umetniških del italijanskih umetnikov. Obnove je bil deležen tudi hotelski park z nekaj stoletnimi drevesi, ki sega vse do jezera.

Razkošen Grand Hotel Des Iles Borromees

Stresa je eden večjih krajev ob jezeru, a ga lahko spoznavate kar peš. Življenje v zaspani ribiški vasici se je začelo spreminjati v začetku 19. stoletja, ko so odprli cestni prelaz Simplon. Ob jezeru so se začeli ustavljati popotniki, nekaj desetletij kasneje pa so se za privlačne kraje začeli zanimati aristokrati. Med njimi velja omeniti genovsko vojvodinjo Elizabeto, ki je kupila vilo Bolongaro (danes Ducale). V vili je s hčerko Margerito preživljala poletja. Margerita je leta 1878 ob kronanju moža Umberta I. postala prva italijanska kraljica. Po zgraditvi železniškega predora pod prelazom Simplon je postala Stresa pomembna postaja na poti slovitega vlaka Orient Express. Po drugi svetovni vojni so v kraju potrebovali novo turistično vsebino, organizirali so prvo tekmovanje za mis Italije in prireditev še večkrat ponovili.

Stresa je še danes turistično središče jezera, ki leži ob glavnih poteh med pokrajino Lombardija in Švico. Poleg jezerske promenade vas bo gotovo pritegnila tudi gruča ozkih stisnjenih ulic, ki vabijo nedaleč stran od živahnega pristanišča. Na majhnih trgih vabijo restavracije in izložbe trgovin, v katerih prodajajo lokalne proizvode – od čipk, dišečih mil do sirov in slaščic. Najbolj znani so masleni piškoti, posuti z mletim sladkorjem, margeritine, ki jih je prav za italijansko kraljico naredil lokalni slaščičar Pietro Antonio Bolongaro in jih lahko še danes kupite v isti hiši, v slaščičarni Pompa.

Privlačni trije otoki

Največja privlačnost jezera so Boromejski otoki, do katerih redno vozijo ladje jezerske ladijske družbe, ki povezujejo večje kraje ob obali. Največ obiskovalcev pritegne otok Isola Bella – Lepi otok, ki se ponaša z razkošno baročno palačo in vrtom z eksotičnim rastlinjem. V 17. stoletju je dal palačo z vrtovi zgraditi Karel III. Boromejski za ženo Isabello, po kateri je otok tudi poimenovan.

Jezerske obale poživljajo pisani kraji.

Največji je otok Isola Madre (Mati), ki je od 16. stoletja ravno tako v lasti plemiške družine Boromejcev. Na otoku so nekoč gojili agrume, na kar še vedno spominjajo posamezna drevesa. Tretji otok, Isola Superiore, imenovan tudi Otok ribičev, pa je najmanjši. Nekoč je na njem živelo več kot dvesto ljudi, ki so se preživljali z ribolovom. Danes se preostale družine večinoma preživljajo s turizmom. Med ozkimi ulicami se je zanimivo sprehoditi, saj so polne trgovin in gostinskih lokalov. Otok je še posebno zanimivo obiskati 15. avgusta. Takrat se po vodi vije procesija osvetljenih čolnov, ki prevaža Marijino podobo.

Kar šestinšestdeset kilometrov dolgo ledeniško jezero lahko občudujete z nenavadnega razgledišča: nad srednjeveškim krajem Arona stoji kot stolpnica visok spomenik, posvečen milanskemu škofu in kardinalu Karlu Boromejskemu (Carl Borromeo). V notranjosti kipa je urejeno stopnišče z razgledno ploščadjo, s katere se odpira eden izmed zanimivejših razgledov na jezero. Za lep razgled se lahko z gondolo povzpnete tudi na goro Mottarone (1491 m). Nekoč je do vrha vozila gorska železnica, a jo je pred pol stoletja nadomestila gondola.

Severni del jezera sega v Švico.

Ob tem delu jezera je zanimivo še mesto Verbania. Zaznamuje ga kar nekaj razkošnih posestev in enega izmed najlepših je mogoče obiskati. To je vila Taranto, ki jo obdajajo čudoviti vrtovi, njihova značilnost so številni vodnjaki, ki se napajajo iz jezera, ribniki in slapovi. Angleške vrtove in arboretum je pred drugo svetovno vojno uredil Neil McEarcharn, ki je na posestvu tudi pokopan. Posestvo je zapustil državi in od leta 1952 je odprto za oglede. 

Švicarski del jezera

Severni del jezera sega v švicarski kanton Ticino. Do njega se lahko podate s slikovito panoramsko železnico, zgrajeno davnega leta 1923. Potovanje bo nekaj posebnega, če se v eno stran peljete z vlakom, vrnitev pa kombinirate s prevozom po jezeru. Ozkotirna železnica je speljana med italijanskim mestom Domodossola in švicarskim mestom Locarno. Med poldrugo uro trajajočo vožnjo lahko občudujete gorske vrhove in slikovita naselja v dolini, ki kar kličejo po postankih. Eden najbolj znanih je kraj Re, v katerem pozornost vzbuja velika Marijina bazilika iz 15. stoletja. Postavitev cerkve je povezana s čudežem, saj naj bi iz Marijine slike, v katero je nekdo vrgel kamen, pritekla kri. Dolino Italijani imenujejo Vigezzo, Švicarji pa Centovalli (Sto dolin).

Locarno, mesto ob izlivu reke Maggia, zaznamujejo številni parki in staro središče z velikim trgom Piazza Grande in trgovinami pod arkadnimi stopnišči. Na trgu je posebno živahno avgusta, in sicer v času tradicionalnega mednarodnega filmskega festivala, ki je najstarejši v Evropi, poleg canskega in beneškega. Pravijo, da se trg v času festivala spremeni v največji kinematograf na prostem, saj si filme lahko ogleda kar 8000 gledalcev hkrati. Najboljši filmi so nagrajeni z zlatim leopardom.

Okoli velikega trga se vrstijo gostinski lokali, svoj prostor pa je dobila tudi igralnica. Najslikovitejši del mesta je mogoče spoznavati kar peš. Ogledati si velja graščino Viscontelo, v kateri je Mestni arheološki muzej. Del gradu naj bi menda načrtoval Leonardo da Vinci. Zanimivo možnost spoznavanja mesta predstavlja tematska pot Astrovia. Pot je pravzaprav pomanjšan model našega osončja. Začne se z modelom sonca na ulici Gioacchino Respini, delno poteka ob reki Maggia in se konča z modelom Plutona v šest kilometrov oddaljeni vasi Tegna. Spotoma ob modelih in informativnih panojih spoznate vse planete našega osončja. Za pot v eno smer potrebujete skoraj dve uri, vrnete pa se lahko z mestnim avtobusom.

Tudi bližnja okolica Locarna ponuja številne možnosti za izlete. Jezero lahko občudujete z obale, še lepših pogledov pa boste deležni z vrha Cimetta (1670 m), na katerega se lahko pripeljete z gondolo in sedežnico. Spotoma velja na lepem razglednem mestu obiskati še romarsko cerkev Madonna del Sasso v vasi Orselina.

 Besedilo in fotografije: Igor Fabjan 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media