Ko zapojejo klopotci 

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | sep. '17

Klopotec, ki odganja ptice v haloških vinogradih.

V vinorodnih predelih severovzhodne Slovenije, pa tudi po drugih vinogradniških krajih, je klopotec prvi znanilec prihajajoče jeseni. Vinogradniki ga postavijo v svoje vinograde, po domače gorice, z namenom, da odganja ptiče.

Klopotec je mehanska naprava, narejena iz več vrst lesa, ki ga uporabljajo za strašenje oziroma preganjanje škorcev iz vinogradov, ko zori grozdje. Postavljen je na visokem lesenem drogu, kjer je izpostavljen pretočnosti vetra, saj mu ta služi kot pogonsko sredstvo za delovanje – ropotanje. Postavljanje klopotcev je še posebej razširjeno v Halozah, Prlekiji in Slovenskih goricah, kjer pa postavljajo dva tipa klopotcev. Razlika med njimi je v tem, da ima haloški za delovanje v vetrnici tri pare kril, medtem ko imajo klopotci, ki stojijo v slovenskogoriških in tudi prleških vinogradih, samo dva para kril.

Običajno klopotce postavljajo na veliki šmaren (15. avgusta), ko začenjajo grozdne jagode dobivati barvo. Po ljudskem verovanju klopotec izganja kače iz grozdja in ga mehča ter sladka, v resnici pa le odganja škorce, da ne bi zobali jagod. Hkrati pa opozarja, da se bliža trgatev. 

Postavitev klopotca je vesel družabni dogodek tako za gospodarja vinogradnika kot za njegove prijatelje ter znance, ki pomagajo pri postavitvi. Marsikje posamezniki in tudi turistična društva iz tega dogodka naredijo pravo ljudsko veselico z muzikanti, veselim in prijetnim vzdušjem, dobro žlahtno kapljico iz preteklih let ter drugimi dobrotami, ki so značilne za podeželje.

Klopotec od blizu

Tak klopotec pa postavljajo Dolenjci v čas najboljšemu pridelovalcu cvička.

Sestavljen je iz stola, ki je iz trpežnega lesa, po navadi iz hrastovega, bukovega ali jesenovega, in drži gred. Ta je običajno iz akacije in nanjo so pritrjeni macleki (kladivca), ki so iz hruškovega lesa in morajo biti narejeni tako, da nikoli ne udarita dva istočasno, ampak zaporedno. Macleke držijo vilice na gredi in so narejene iz hrastovega ali bukovega lesa. Macleki udarjajo po blaji (zvočna deska), ki naj bi bila iz češnjevega lesa in visi pripeta na stolu ter se proti repu klopotca zoži. Rep je običajno iz svežih hrastovih vej (hrast dolgo ne odvrže listja), ta krmili klopotec in išče najboljši veter. Za vetrnice, brez katerih klopotec ne bi deloval, pa je najboljši smrekov les, ker je lahek.

Klopotec snamejo z droga po trgatvi, najkasneje do martinovega (11. novembra), in ga shranijo za naslednje leto.

Da je tradicija postavljanja klopotcev na Slovenskem dolga, priča prva pisna omemba klopotca Leopolda Volkmerja iz leta 1797.  Lahko pa se pohvalimo z uradno največjim klopotcem na svetu, ki je od februarja 2016 vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov. V Hermancih v občini Ormož so velikana, ki se ponaša s kar 20,58 metra dolgim razponom vetrnic, postavili s pomočjo dvigala. 

Ignac Habjanič 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media