Freske z antičnimi motivi v graščini

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | sep. '17

Personifikacija Evrope, freska v salonu ormoške graščine.

 V graščini Ormož je več obsežnih muzejskih razstav, občudovanja vredne so tudi sobane v zahodnem grajskem traktu, poslikane s freskami. 

Graščina Ormož je bila verjetno pozidana na mestu nekdanje ogrske utrdbe. Stoji na strmem pomolu nad levim bregom reke Drave, ki tu meji s Hrvaško. Naselje Ormož je do okoli leta 1200 spadalo pod ogrsko kraljestvo, a nato so ga za rimsko-nemško cesarstvo osvojili gospodje Ptujski, salzburški vazali, ki so pozidali prvotno graščino in jo dali v upravljanje svojim kastelanom vitezom Ormoškim.

Najprej je bil pozidan južni trakt graščine v obliki trinadstropne utrjene hiše. Sledila je gradnja obsežnega obzidanega dvorišča, ki so ga na severovzhodnem vogalu zavarovali v 13. stoletju z obrambnim stolpom. V drugem nadstropju stolpa so namenili prostor grajski kapeli, ki je ohranjena še danes. Drugi deli gradu so 200 let mlajši.

Posebej so vredne ogleda freske Alojza Gleichenbergerja v prvem nadstropju zahodnega dela gradu iz okoli leta 1810. Spadajo med pomembnejše stvaritve klasicističnega slikarstva na Slovenskem, nastale pa so po naročilu takratnega lastnika graščine Jožefa Pauerja. V nekdanji jedilnici je mojster naslikal iluzionistično pokrajino z antičnimi motivi. Nad vhodnimi vrati je tihožitje z opico, ki drži list papirja z latinskim napisom, ki omenja tudi avtorja poslikave. Posebej izstopajo prikazi štirih kontinentov ter prizora s putti, ki predstavljata štiri letne čase. V nekdanji knjižnici je poslikan le strop, kjer se v školjkastem krogu izmenjujejo dekorativni motivi in upodobitve morskih rib, rakov, školjk in želv. Upodobljena sta še motiva s Cejlona. Sta delo Hermana Köningsbrunna, priznanega avstrijskega krajinskega slikarja. 

Bogati podarjeni zbirki

Zbirka Marka Sluge

Z bivalno kulturo meščanov v prvi polovici 19. stoletja se obiskovalec v precejšnji meri seznani z ogledom podarjene zbirke  zbiratelja umetnin Marka Sluge. Pohištvo je iz obdobja bidermajerja. Takrat so se v oblikovanju uveljavili načela preprostosti, poudarjanja strukture in lepote lesa, naravnih materialov ter navezava na klasične antične motive.

O življenju Ormožanov v prvi polovici prejšnjega stoletja veliko pove zapuščina dr. Otmarja Majeriča. Bil je zdravnik in lastnik kopališča v Ormožu, kjer je leta 1927 odprl sanatorij za zdravljenje revmatičnih bolnikov. Zdravil je z elektroterapijo. V tridesetih letih 20. stoletja je kupil še grad Preddvor na Gorenjskem in ga preuredil v klimatsko zdravilišče. Zaslužen je tudi za filmsko predstavitev Ormoža. Ta film je še danes pomemben vir za proučevanje etnologije, ljudskih običajev in življenja nasploh v preteklih časih v tem delu Slovenije.

Freska v nekdanji grajski jedilnici

Modernizacijo mesta prikazuje razstava Ormož v času Karađorđevićeve in Titove Jugoslavije. Na grajskem stopnišču pa so razstavljene izbrane slike z dveh tamkajšnjih slikarskih kolonij.

Pred gradom je spominska aleja pomembnih Ormožanov in okoličanov. Kipe je po letu 1975 postopoma ustvarjal kipar Viktor Gojkovič. Tu stoji tudi Spomenik sprave, ki je delo kiparja Mirsada Begića. Graščino obdaja lep park, v katerem raste okoli sto drevesnih vrst.

Informacije in napoved obiska – tel. št.: 02 741 72 90, 02 741 72 80, muzej.ormoz@siol.net 

Besedilo in fotografije: Franček Štefanec


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media