Zakon o demografskem skladu končno v obravnavi 

Dobro je vedeti | sep. '17

Po dolgem času je zagledal luč sveta predlog zakona o demografskem rezervnem skladu (DRS). Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je pričakoval, da bo o njem razpravljal že pred časom, žal mu to ni bilo omogočeno. Sedanji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2, ki je bil sprejet decembra 2012, je določil, da mora biti zakon sprejet v dveh letih od njegove uveljavitve, torej do konca leta 2014. Ta rok je že zdavnaj minil, prav tako tudi tisti, ki si ga je določila koalicija v svoji pogodbi. Tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu je določil rok, v katerem naj bi se KAD preoblikoval v demografski rezervni sklad. Tudi ta rok je že minil. Zakaj? Prav gotovo zato, ker naj bi se oblikoval sklad, ki bi dolgoročno razpolagal s pomembnim kapitalom, za katerega pa je politika kot vedno močno zainteresirana. Temeljno poslanstvo sklada je, da bo dolgoročno zagotavljal finančna sredstva pokojninski blagajni za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Seje sveta zavoda, na kateri so konec julija obravnavali predlog zakona o demografskem rezervnem skladu, se je udeležila tudi mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance, s sodelavci. Podala je uvodno obrazložitev predloga zakona in nato razpravo spremljala do konca ter v zvezi z njo dala določena pojasnila.

Nedvomno gre za zelo odgovorno nalogo, s katero se spoprijema politika, z njo pa tudi državljani. Zavedamo se, da smo dolgoživa družba, zavedamo se, kakšni demografski trendi so pred nami, in zavedamo se, da nas mora skrbeti usoda ne le sedanje, temveč tudi prihodnje upokojene generacije. Delovanje tega sklada naj bi bilo namenjeno prav prihodnji upokojenski generaciji. Po predlogu zakona naj bi sklad v prihodnje zagotavljal sredstva pokojninski blagajni šele po letu 2040. Potrebno je, da je to obdobje kar se da dolgo, da bi sklad akumuliral potrebna sredstva.

Katera so tista ključna izhodišča, o katerih se očitno politika še ni povsem poenotila? Že ZPIZ-2 je določil, da bo treba s posebnim zakonom urediti dodatne vire financiranja demografskega rezervnega sklada. Očitno so ti viri eno izmed tistih vprašanj, o katerih se je koalicija dolgo usklajevala, ali je našla konsenz, pa bomo še videli. Povsem jasno je, da KAD, ki naj bi se preoblikoval v demografski rezervni sklad, ne razpolaga s takšnim kapitalom, da bi njegova donosnost v prihodnje zadoščala za sofinanciranje pokojninske blagajne. V javnosti so se, poleg dodatnih virov, ki jih predvideva predlog zakona, pojavljali še drugi predlogi o dodatnih virih. Tako je med drugim govora o tem, da bi morali kot vir predvideti del našega specifičnega slovenskega bogastva. Pri nas nimamo zemeljskega plina, nafte ali drugih naravnih pomembnih dobrin, temveč gozdove in vodo. Predlog zakona, ki je zdaj v javni razpravi, virov teh dobrin ne določa. Določa le odstotek kupnine od prodaj in odstotek prejetih dividend od kapitalskih naložb Republike Slovenije v upravljanju SDH. Nadalje je predviden odstotek dividend od kapitalske naložbe Republike Slovenije v Zavarovalnici Triglav in od tiste naložbe, ki je zdaj v lasti Zpiza, v prihodnje pa naj bi bila v lasti DRS. Prav o kapitalski naložbi Zpiza v Zavarovalnici Triglav so bila zahtevna in mukotrpna usklajevanja, končno pa so o njej koalicijski partnerji dosegli soglasje.

V razpravi je bilo opozorjeno, da se je treba pri oblikovanju rešitev, ki zadevajo dodatne vire financiranja DRS in njihov obseg, zavedati, da bo moral državni proračun v skladu z zakonom še vedno kriti razliko med dohodki in odhodki pokojninske blagajne za financiranje sedanjih upokojencev, saj ni pričakovati, da bi bil glavni vir (prispevki delojemalcev in delodajalcev) v naslednjih 20 letih zadosten. Imamo izkušnje in modrost, ki jih bo treba upoštevati, da ne bi prizadeli ene ali druge upokojene generacije.

V razpravi so člani sveta posebno pozornost posvetili prav upravljanju DRS in zagotovitvi njegove avtonomnosti in neodvisnosti, kot izhaja iz zakonske opredelitve sklada. Kar zadeva organe upravljanja demografskega sklada, naj bi funkcijo skupščine opravljala Vlada RS, nadzorni svet pa bi imel 9 članov. V razpravi so nekateri menili, da je prevelik poudarek dan politiki, premalo pa drugim udeležencem v celotnem procesu delovanja demografskega sklada. V devetčlanskem nadzornem svetu ima namreč politika večino, saj imata dve ministrstvi (za finance in delo) 5 članov, drugi deležniki (delodajalci, delojemalci, upokojenci in mladi) pa le po enega člana. Če resnično želimo doseči, da bo DRS avtonomen in neodvisen, bi bilo prav, da ponovno preudarno razmislimo, ali je resnično smiselno, da vlogo skupščine uresničuje Vlada RS.

Proti pripojitvi nepremičninskega sklada

Da bi DRS v prihodnje uspešno in učinkovito uresničeval svoje temeljno poslanstvo, mu je prek zakonodaje treba omogočiti, da bo premoženje, ki ga bo upravljal, odgovorno upravljal tako, da bo to premoženje bogatil in ustvarjal primerne donose, s katerimi bo sofinanciral pokojninsko blagajno. Zato imajo pri oblikovanju konkretnih zakonskih rešitev pravniki in ekonomisti poleg politikov veliko odgovornost. Žal se danes prepogosto srečujemo s tem, da si neko zakonsko normo vsak razlaga po svoje, v skladu s svojimi individualnimi ali skupinskimi interesi. Takšne interese bo treba pri oblikovanju tako pomembnega zakona dati na stran in pred očmi imeti le širše družbene interese oziroma interese sedanje in prihodnje upokojene generacije pa tudi mlajše generacije, ki na podlagi medgeneracijske solidarnosti zagotavlja sredstva za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker mnenja o tem, ali naj se KAD, ki se bo preoblikoval v DRS, preoblikuje v pretežno portfeljskega vlagatelja, še niso poenotena, si bo treba vzeti čas za argumentirano strokovno razpravo, ne le politično, kar bo prispevalo k oblikovanju razumnih zakonskih rešitev. Čeprav je javna razprava trajala le do 15. avgusta in še v času dopustov, sem prepričana, da bodo ključni deležniki v procesu priprave tega zakona toliko modri, da jih »predvideni čas sprejetja zakona« ne bo oviral pri njihovi odgovornosti.

Posebno pozornost je svet zavoda posvetil tistim določbam predloga zakona, ki zadevajo Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ponovno, kot že v vlogi skupščine Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja na junijski seji, je odločno nasprotoval nameri, da se sklad pripoji k DRS ali da bi se sredstva tega sklada namenjala za financiranje DRS. Svet zavoda je nadalje zahteval, da se ohrani sedanja statusna oblika sklada in da se njegova sredstva še naprej namenjajo za vzdrževanje in rekonstrukcijo stanovanj in gradnjo novih oskrbovanih stanovanj. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da je poslanstvo Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot zakon jasno določa, povsem drugačno od predvidenega poslanstva DRS.

Končno naj povem, da so se razpravljavci večkrat zavzeli za to, da bi bil ta izjemno pomembni zakon sprejet, kakor hitro bo mogoče, seveda pa ob predpostavki, da bodo predhodno razčiščena vsa temeljna sistemska in konceptualna vprašanja. S tem v zvezi je ministrica za finance dejala, da bo po končani javni razpravi ključnim deležnikom dana možnost, da konstruktivno sodelujejo pri končnem oblikovanju predloga zakona v upanju, da bi sprejeli, če že ne povsem usklajene, pa vsaj kompromisne rešitve.

 Anka Tominšek 


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media