Odprt arhiv za vse obiskovalce

Nega nepomičnega bolnika

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | sep. '17

Mag. Andreja Krajnc, patronažna medicinska sestra

Patronažna medicinska sestra mag. Andreja Krajnc iz Sladkega Vrha nam je povedala, da se ljudje pogosto odločijo za nego nepomičnega bolnika v domačem okolju zato, ker si bolniki želijo ostati doma, in še pogosteje, ker si domskega varstva ne morejo privoščiti. Žalosti pa jo, ker za to pogosto nimajo zagotovljenih niti najnujnejših osnovnih pogojev.

Tako se zgodi, da se za nego doma odločijo tudi, kadar na primer ob bolniku dopoldne ni nikogar, ker svojci delajo, pomoči pri negi (ki ni del patronažnega zdravstvenega varstva) pa si ne morejo privoščiti. Pogosto zmanjka tudi sredstev in časa za ustrezno preureditev doma (odpravo arhitektonskih ovir), ki je ponekod nujna že zato, da sploh dobijo prostor, kjer bo bolniška postelja ustrezno nameščena.

Ni enakih možnosti za vse

Sogovornica ugotavlja, da torej problem dolgotrajne oskrbe v domačem okolju v Sloveniji še vedno ni sistemsko urejen, »zato bolniki v domačem okolju od države nimajo zagotovljenih enakih pogojev za nego kot tisti, ki so nastanjeni v socialnovarstvenih zavodih (domovih upokojencev)«. Pomoč na domu (laični negovalci) je zaradi tega plačljiva, pri čemer je v različnih lokalnih skupnostih različno subvencionirana – tako da se strošek ene ure giblje od 0 pa vse do okoli 9 evrov, in vsi bolniki nimajo enakih možnosti, da bi prišli do ustrezne nege. Kot opaža mag. Andreja Krajnc, do težav prihaja tudi zato, ker te pomoči večinoma ni na voljo v popoldanskem času in konec tedna.

Ko svojci sami nimajo dovolj znanja, pomoči ali volje, da bi zmogli ustrezno organizirati in koordinirati nego in oskrbo nepomičnega bolnika, je pomembno, da se obrnejo na izbranega osebnega zdravnika, svetuje mag. Andreja Krajnc. Zdravnik potem v obravnavo kot zunanjega sodelavca vključi patronažno medicinsko sestro.

Temelj je postelja

Patronažna medicinska sestra pogosto najbolje svetuje glede najustreznejših pripomočkov in njihove uporabe. Eden od osnovnih je postelja. »Vsekakor je zelo pomembno, da imajo ljudje v domačem okolju zagotovljeno bolniško posteljo z ustreznimi ograjicami. Le na tak način je poskrbljeno za varnost bolnika in negovalcev, ki morajo imeti tudi doma osnovne pogoje za delo. Dalj časa negovati bolnika na nizki zakonski postelji, ki ni dostopna z obeh strani, lahko predstavlja velik problem za svojce in druge negovalce.«

Razložila nam je, da v standard Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) spada navadna postelja (ne električna), pri kateri lahko s pomočjo mehanizma ročno nastavimo različno višino vzglavja. »Če ima bolnik vedno ob sebi svojce oziroma negovalce, ki jim ročna nastavitev višine vzglavja ne predstavlja problema, je takšna postelja vsekakor dovolj. Seveda pa je za bolnika, ki bi si želel višino vzglavja nastavljati sam, ali pa za negovalce, ki jim to predstavlja težavo, priporočljivo, da si priskrbijo negovalno bolniško posteljo z električno nastavljivim nagibom.«

Vendar je najem električne (nadstandardne) postelje treba plačati in mesečno lahko predstavlja določeni strošek (okoli 30 evrov na mesec, odvisno od postelje). »Če torej predvidevamo, da se bolnikovo stanje ne bo izboljšalo oziroma bo na posteljo priklenjen preostanek življenja, je zato smiselno razmišljati tudi o nakupu,« svetuje sogovornica, ki pravi, da se za natančne informacije in izračune stroškov izposoje oziroma nabave bolniki in njihovi svojci obrnejo na katerega od pogodbenih dobaviteljev ZZZS, ki zagotavlja nakup in izposojo medicinsko-tehničnih pripomočkov.

Poleg ustrezne postelje so za preprečevanje preležanin pomembni še blazina proti preležaninam, redno obračanje bolnikov, ki se sami ne morejo obračati, in ustrezna nega.

Toaletni pripomočki

Bolnikom, ki so delno še pomični, mag. Andreja Krajnc priporoča uporabo toaletnega stola. Tisti, ki ga ne morejo uporabljati, potrebujejo pripomočke za inkontinenco (katetre, urinske vrečke ali plenične podloge, različne vrste hlačnih predlog, ki so na voljo tako za ženske kot tudi moške, in pripomočke za zaščito postelje oziroma ležišča).

O količini in vrsti pripomočkov, ki bolniku pripadajo glede na diagnozo, se je najboljše pogovoriti z izbranim zdravnikom, ki zanje izda naročilnico. Količina, ki jo bolnik lahko dobi z naročilnico, je odvisna od stopnje inkontinence, večinoma pa to pomeni največ tri plenične podloge na dan, zato jih je pogosto treba dokupiti, kar je za marsikoga pomembno dodatno finančno breme.

Mag. Andreja Kranjc še pravi, da se je za nasvet o izboru najprimernejših pripomočkov priporočljivo obrniti na patronažno medicinsko sestro, ki praviloma bolnike oziroma njihove družine že pozna in obravnava. Naročilo namreč velja za tri mesece, zato ni dobro, da bi brez posveta vzeli prvo star, ki nam jo ponudijo.

Sogovornica meni, da pri umivanju ob redni in pravilni negi povsem zadoščajo voda, krpica za umivanje, brisača in ustrezna zaščitna krema. »Poleg tega pa za umivanje obstaja na tržišču vrsta različnih pripomočkov, ki spadajo v nadstandard in si jih bolniki oziroma njihovi svojci lahko kupijo, če jim seveda sredstva to dopuščajo.«

Prihaja do zadreg

»Ustrezni pripomočki vsekakor olajšajo nego in oskrbo nepomičnega bolnika. Največkrat se zatakne, ker ljudje ne dobijo ustreznih informacij o možnostih pridobitve pripomočkov, ki jim pripadajo, ali pa si le-teh ne priskrbijo pravočasno.« Mag. Andreja Krajnc opozarja, da je ustrezne pripomočke treba imeti doma, še preden je bolnik na primer odpuščen iz bolnišnice.

Torej je treba že pred odpustom poskrbeti za ustrezno koordinacijo med bolnišnico, izbranim osebnim zdravnikom in patronažno službo, ki najpogosteje najbolje pozna domače okolje. »Vsak medicinsko-tehnični pripomoček, do katerega bi bil bolnik po standardu upravičen, ne spada v vsako okolje. Zato je toliko pomembnejše, da pri koordinaciji odpusta sodeluje patronažna medicinska sestra, ki je v tem sistemu strokovnjakov edina, ki redno vstopa v domove ljudi in domače okolje dobro pozna (ali ga bo spoznala).«

Kot še ugotavlja sogovornica, se največ zadreg na terenu pojavlja, ko so bolniki odpuščeni domov pred koncem tedna ali praznikom. »V bolnišnicah sicer dobijo ustrezna navodila, vendar ne vedno. Praviloma se tak bolnik pred ponedeljkom (pogosto celo popoldne) ne more obrniti na izbranega osebnega zdravnika, da bi si uredil ustrezne naročilnice za pripomočke. V praksi se tako zgodi, da tudi po ves teden ostanejo brez ustreznih pripomočkov, ker so vsi zgoraj opisani postopki dolgotrajni in lahko bolnikom in njihovim svojcem predstavljajo težave.«

Kako je s stroški

Mag. Andreja Krajnc ugotavlja, da nabava osnovnih pripomočkov, ki so v okviru standarda (postelja, plenične podloge, toaletni stol, trapez, blazina proti preležaninam), praviloma bolnikom ne prinaša stroškov, saj jih v celoti krije ZZZS. Enkratni strošek predstavlja kavcija za izposojo določenih pripomočkov, ki so sicer v okviru standarda (postelja, trapez, blazina proti preležaninam, toaletni stol).

Seveda pa je ob skrbi za nepomičnega bolnika, kjer sami ne moremo biti vseskozi na dosegu, nujen tudi najem dodatne pomoči na domu. Ti stroški so odvisni od tega, koliko jih subvencionira občina, v kateri živimo.

Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media