O prenovi pokojninskega sistema
Vlada in socialni partnerji so na seji Ekonomsko-socialnega sveta v začetku julija podpisali izjemno pomemben dokument za usodo prihodnjih sprememb v pokojninskem in invalidskem zavarovanju (če ga bodo seveda prihodnje vlade in socialni partnerji spoštovali). Obsega nabor vseh tistih rešitev, o katerih soglašajo, da pomenijo usklajena izhodišča za njihovo pripravo. O tem dokumentu je pred tem potekala intenzivna razprava skoraj leto dni, ki je temeljila predvsem na ukrepih, poudarjenih v beli knjigi o pokojninah. Iz poročila, ki ga je o dokumentu objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, povzemamo cilje, h katerim naj bi težile prihodnje spremembe na tem področju, ter potrebne ukrepe, ki naj bi zagotovili njihovo uresničitev.
Ključni cilji, o katerih je bil dosežen sporazum, so:
- postopna zagotovitev dostojnih pokojnin, katerih najnižja nadomestitvena stopnja naj bi znašala 70 odstotkov (dokument ne opredeljuje podrobneje, katerih pokojnin in kako dolgo pokojninsko dobo bo moral upravičenec dopolniti),
- finančna vzdržnost pokojninskega sistema z odhodki v tolikšnem obsegu, da bo zagotavljal vzdržnost celotnih javnih financ,
- preglednost delovanja sistema in
- povečanje zaupanja vseh generacij v ta sistem.
Uresničitev teh ciljev pa naj bi zagotavljala izvedba naslednjih ukrepov:
- dosledna uveljavitev načela »vsako delo šteje«. Izpeljava tega načela se bo odražala v ustrezni socialni varnosti, odvisni od predhodno plačanih prispevkov od dohodkov, doseženih za opravljanje »vsakega« dela, in v odmerjenih pravicah;
- dvig dejanske upokojitvene starosti in posledično podaljševanje delovne aktivnosti. Oboje naj bi zagotavljalo: spremembe zakonsko določenih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, nanašajoče se na starost in dolžino obdobja, predhodno prebitega v zavarovanju, ki bosta temeljili ne le na prihodnjih demografskih trendih, ampak tudi na določenih osebnih okoliščinah (v zvezi z zadnjimi sta posebej poudarjeni delo v zgodnji mladosti in v določenih panogah, v katerih še vedno obstaja zdravju škodljivo delo, in delo, ki ga po določeni starosti ni mogoče več uspešno opravljati), in sočasno sprejeti ukrepi na trgu dela. Ti bodo namenjeni na eni strani spodbudam za zgodnejše zaposlovanje mladih, na drugi strani pa podaljševanju delovne aktivnosti starejših;
- uveljavitev enotnega termina »zavarovalna doba« za vsa obdobja, ki se štejejo v pokojninsko dobo. Ne glede na to pa naj bi bile ohranjene pričakovane pravice, ki jih zdaj zagotavljajo različne dobe;
- preglednejši način odmere pokojnin. To naj bi temeljilo na enaki obravnavi žensk in moških, hkrati pa zagotavljalo spoštovanje razlik med njimi znotraj odmere pravic, če te obstajajo ali bodo obstajale na trgu dela. Nova odmera pa naj bi zagotavljala tudi socialno varnost zavarovancem, ki delajo v mejah, kakršne jim dopuščajo osebne okoliščine;
- sistemsko tako vnaprej določen način usklajevanja pokojnin, ki bo onemogočal posege v njeno ureditev. Zagotavljal naj bi ohranitev realne vrednosti pokojnin in upošteval dejstvo, da tudi upokojenci prispevajo h gospodarski rasti. Zato so upravičeni do njenih učinkov. Uskladitve naj bi temeljile tako na porastu plač kot tudi cen življenjskih potrebščin, in sicer v takšnih razmerjih, ki bodo zagotavljala dostojne pokojnine;
- vzpostavitev razmer na trgu dela, ki bodo zagotavljale, da bo v novem invalidskem zavarovanju z novo definicijo invalidnosti poklicna rehabilitacija postala temeljna pravica. Vzporedno s temi spremembami pa morajo potekati prilagoditve sistema zdravstvenega zavarovanja in varstva ter zdravja pri delu kakor tudi vseh drugih sistemov, povezanih z invalidskim zavarovanjem;
- urejanje dodatnega zavarovanja na način, ki bo upravičencu v času uživanja pokojnine zagotavljal višje dohodke. To pa naj ne bi bilo doseženo z zmanjševanjem pomena pokojninskega zavarovanja v prvem stebru! Uresničitev zagotavljajo prispevki in vloga dodatnega zavarovanja, dogovorjena s socialnim dialogom, ustreznimi davčnimi spodbudami za njegovo financiranje ter vključevanjem vanj tudi tistih zavarovancev, katerih dohodki sicer ne omogočajo vplačil dovolj visokih premij;
- zagotavljanje učinkovitega nadzora pri plačevanju prispevkov. Ob tem pa tudi ustrezno varnost zavarovancev, za katere v času zavarovanja prispevki kljub nadzoru niso bili ustrezno poravnani.
V dokumentu podpisniki ugotavljajo, da reforma sistema, uveljavljena z ZPIZ-2, pozitivno vpliva na njegovo vzdržnost. Iz zadnjih projekcij prihodnjih gibanj dohodkov in odhodkov za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja namreč izhaja, da bodo odhodki zanj predvidoma stabilni do leta 2025! Soglašajo, da morajo biti prihodnje spremembe premišljene, sprejete s širšim družbenim soglasjem in soglasjem socialnih partnerjev. Temeljiti morajo na načelih dokladnega sistema, ki so podlaga obstoječega sistema, ter upoštevati družbenoekonomski razvoj in razvoj trga dela in zagotavljati ustrezno raven socialne varnosti sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev. Zato jih je nujno uveljavljati ob hkratni vpeljavi sprememb na drugih področjih (trgu dela, varnosti in zdravja pri delu, izobraževanja itd.).
Pomembne so tudi zaveze podpisnikov glede načina uvajanja sprememb ter končnega cilja, sprejema nove zakonodaje do leta 2020, s katero bodo postopno in ob upoštevanju ustrezno dolgih prehodnih obdobij uresničeni enotno dogovorjeni cilji na tem področju.
