Za slovenske zmage
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Razdeljeni polotok
Težko je razumeti, da bi obubožana Severna Koreja lahko ogrozila mir v svetu. Drži, da je mir ves čas ogrožen, vendar je grožnja severnokorejskega diktatorja Kima Jonga Una, da bo napadel ZDA, več kot nenavadna. Malce spominja na šalo, ko so se Črnogorci dogovarjali, ali naj napovedo vojno Ameriki, z namenom, da bi jih ta okupirala, in se je eden od predlagateljev vprašal, kakšne bi bile posledice, če bi Črna gora zmagala. Toda šalo na stran, Severna Koreja ima balistične rakete in jedrsko orožje in njihove grožnje naj bi bile odgovor na sankcije, ki so jih za to državo, na predlog ZDA, razglasili Združeni narodi. To odločitev je podprla tudi Kitajska, ki je bila do zdaj pravzaprav glavna podpornica severnokorejskega režima.
Razdelitev korejskega polotoka na dva dela je pravzaprav posledica dogovora Sovjetske zveze in ZDA, ki sta po kapitulaciji Japonske (tudi z »blagoslovom« Združenih narodov) vzpostavili vsaka svoje mandatno območje. Severna Koreja je ta dogovor prekršila in njena vojska je prestopila 38. vzporednik, ki še danes deli polotok. Premirje je bilo sklenjeno leta 1952, vendar sta Severna in Južna Koreja še danes formalno v vojni. Državi sta povsem različni – medtem ko je jug polotoka postal ena najrazvitejših držav na svetu, je sever gospodarsko in družbeno povsem na tleh. Edini del družbe, ki najmanj čuti vsesplošno pomanjkanje, je vojska. Pod orožjem je 1,3 milijona vojakov (celotno prebivalstvo šteje 25 milijonov).
Južna Koreja ima pol manj številno vojsko, vendar je ta neprimerno bolje oborožena, poleg tega imajo ZDA v tej državi svoje oporišče ter okoli 30 000 svojih vojakov. Vsekakor bi vojaški spopad na korejskem polotoku ogrozil mir po vsem svetu, še posebej, če bi bilo uporabljeno jedrsko orožje in bi se vanj poleg ZDA vključila tudi Kitajska. Zadnja lahko strezni režim v Pjongjangu, saj bi vojna ogrozila tudi njene interese.
Pričakovali bi tudi bolj premišljene poteze ameriškega predsednika, ki si očitno želi, da bi ga ves svet sprejel kot gospodarja, ki vsem ukazuje, kako morajo ravnati. Ne le, ko gre za vojaške in gospodarske interese ZDA, ukazuje tudi, kako naj bo urejena celotna družba. Ameriški vzorec pač ni povsod sprejemljiv. Trumpovemu razumevanju demokracije nasprotujejo celo v ameriškem senatu in kongresu. Tudi v mnogih evropskih državah so kritike na račun ameriške administracije vse glasnejše in za vse bi bilo dobro, če bi svetovni voditelji našli pot do utrjevanja svetovnega miru. Najprimernejši okvir za tak dogovor bi bili Združeni narodi, ki so bili ustanovljeni prav s tem ciljem. Naj spomnimo, v varnostnem svetu so predstavniki držav, ki imajo največjo moč in s tem tudi vpliv na dogajanje po svetu. To seveda ne pomeni, da bi lahko preslišali pobude manjših. Skladno z ustanovno listino svetovne organizacije so namreč vse države enakopravne in so se vse zavezale spoštovati to načelo. Le na teh temeljih se je mogoče izogniti peklu, ki ga prinese vsaka vojna.
