Leta brez starosti

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

sep. '17

Ashton Applewhitte s prevajalko in direktorico založbe Eno Vero Čertalič.

»Kadar kdo reče, res ste dobro videti za svoja leta, nič več ne momljam zahval. Vedro odgovorim: 'Tudi vi ste dobro videti za svoja leta!'« pove Ashton Applewhite, uporniška 65-letna ameriška aktivistka, ki je o doživljanju starosti v današnji družbi napisala knjigo, pravzaprav manifest proti starizmu, in med bralci takoj vzbudila veliko zanimanje. Pred kratkim je izšla v slovenščini z naslovom Lepota let: Manifest proti starizmu in konec junija jo je predstavila tudi v Ljubljani. Ashton trdi, da starih ljudi ni, da so le starejši. Beseda starejši je most, pravi, kajti vedno se najde kdo, ki je od tebe starejši ali mlajši. Beseda starejši te ne opredeljuje z leti, ki jih nosiš na grbi, ampak te postavlja na neopredeljeno mesto v družbi. Šele ko je tako, te nihče ne more poriniti v skupino starih in ranljivih državljanov.

Trditev, ki jo avtorica z veliko humorja in domiselnosti razvija v knjigi, je zasnovana na dejstvu, da so nam že v otroštvu vcepili predstavo o žalostnem (zadnjem) obdobju človekovega življenja, ko si nemočen, bolan in reven. Vendar statistika kaže povsem drugo podobo, relativno zdravo staro generacijo ljudi, ki se trudijo ostati čili, tekajo po telovadiščih in na smučeh po snegu, hodijo v hribe, plavajo nekajkrat na teden in podobno. Meje o tem, kako živimo in kakšni hočemo biti, si postavljamo sami, kar nas sčasoma spremeni v fizične in psihične invalide. Posledično pa družba in država dojemata starejši del populacije kot hudo breme.

Knjiga se ne ustavi pri tem, ampak pokaže tudi, kakšen bi bil videti svet, če bi bil starosti prijazen. Manifest proti starizmu poziva k akciji, v kateri bomo morali sodelovati vsi. Globalno in generacijsko. Kajti njene ugotovitve zadevajo otroke, mlade in starejše, in to ne le v ZDA, ampak tudi v Evropi in drugje. Dokaz so prevodi njene knjige, za katero je veliko zanimanje na vseh kontinentih.

Nedolžen začetek

Vse se je začelo pred dobrim desetletjem, ko sta starša njenega dolgoletnega partnerja začela sitnariti, češ, kdaj se pa bosta vidva končno upokojila.

Res je, da sta tako Ashton kot njen Bobbo prišla v leta, ko se drugi pari v ZDA upokojijo, odselijo na Florido, ampak onadva nista imela nobenega namena, da bi to storila, in ju je priganjanje staršev začelo motiti. Spraševala se je , kaj je narobe s tem, da še naprej vsak dan odhaja v službo v muzej, medtem ko Bobbo odkriva skrivnosti digitalnega sveta. Vse to je Ashton spodbudilo, da je začela raziskovati, kaj je narobe z družbo, ki te sili v pokoj in te postavi v predal za stare, z drugo besedo diskriminira. Tako se je rodil njen odmevni spletni dnevnik, pozneje pa tudi spletna stran, na kateri je Ashton odgovarjala na vprašanja o sovraštvu do starosti, staranju in času, v katerem te spregledajo ...

Njena zgodba

Pred poldrugim letom v svetu ni bilo pomembnega medija, ki ne bi bil objavil navdušujoče kritike ali pogovora z Ashton Applewhite zaradi njene knjige, ki jo je izdala v samozaložbi pri Amazonu z naslovom This Chair Rocks: A Manifesto Against Ageism. Tudi v Vzajemnosti je tri tedne po izidu knjige izšel prispevek o vsebini knjige in avtorici.

Vznemirjenje, ki ga je knjiga vzbudila ob izidu, se ni poleglo, zadnje dejanje je nedavno predavanje avtorice, ki ga je pripravila za TED in se je končalo s stoječimi ovacijami. Konference z zaščitnim znakom TED (Technology Entertainment and Design: Tehnologija, zabava in oblikovanje) se od leta 1984 odvijajo v resničnem okolju, dogodki so posneti, shranjeni in prosto dostopni na spletni strani YouTube. Poudarek je na širjenju zanimivih in inovativnih misli govorcev, ki morajo v 18 minutah povedati bistvo. Očitno je Ashton Applewhite z objavo knjige zadela v nekaj bolečega. Poslušate jo lahko na:

https://www.ted.com/talks/ashton_applewhite_let_s_end_ageism.

Svet se stara hitreje, kot so analitiki predvidevali. Počasi, a vztrajno se spreminja marsikaj, na repu sprememb pa je spreminjanje odnosa ljudi in celotne družbe do vse številnejših bolj ali manj oziroma vse bolj starih ljudi. Celo desetletje je Ashton raziskovala dogajanje in zbirala podatke s pomočjo starejših, ki so doživeli sovražen odnos zaradi let (svojih ali tujih), spraševali so jo, iskali pri njej nasvet …

Nato je napisala svojo drugo knjigo (prva, prav tako odmevna, ima naslov: Zakaj so ločene ženske srečnejše) in dosegla uspeh, o kakršnem mnogi pisatelji le sanjajo. Največ težav, pravi sama, ji povzročajo založniki, ki ne vedo, kam knjigo »uvrstiti«. Ni roman in ni razprava, še najbliže je tistemu, kar založništvo pozna pod »naredi si sam«, a Ashton Applewhite ne dovoli take oznake, kajti v njeni knjigi ne gre za to.

Gre za ozaveščanje mladih in starih o tem, kje vse se starizem pojavlja. Doživljamo ga vsi, najbolj otroci in starejši. Gre tudi za poziv k boju proti mitu o starih ljudeh, kakršnega nam vcepljajo od mladih nog, da je namreč starost bedna. Da so stari ljudje bolni, depresivni, podobni drug drugemu kot jajce jajcu, da tečnarijo in se v svetu sodobnosti ne znajdejo, da so polpismeni, vsaj ko gre za nove tehnologije, da so ljudomrzni, sovražni do mladih, njihovega smeha, da ne seksajo, so grdi, zanemarjeni ...

Take slike nihče od upokojencev ne želi sprejeti za svojo.

Ko se končno lotiš branja prevedene knjige Lepota let, se ji prepustiš in na vsaki strani nasmeješ, že po nekaj prebranih straneh te pritegne in ti spremeni pogled na življenje, ki ga ne obremenjuje sovraštvo do starosti.

Slovenska zgodba

Slovenska zgodba, povezana s knjigo Ashton Applewhite, se začenja kakih deset dni po objavi kratke vsebine in dogajanja s knjigo ob njenem izidu v Ameriki. 

Vera Čertalič, lastnica in direktorica založbe Eno, je takoj po zapisu v Vzajemnosti knjigo prebrala, se navdušila in zaprosila ter malo pozneje tudi dobila pravice za prevod knjige v slovenski jezik. Hkrati so pravice dobili tudi Italijani in Portugalci, malo pozneje Finci ... V svetu je kepica hitro prerasla v plaz. Prevod in natis knjige sta vzela večji del leta, prevod v slovenščino, ki ima besedišče, povezano s staranjem in starostjo, šele v povojih, je od Vere Čertalič zahteval veliko pozornosti in posvetovanj z jezikovnimi strokovnjaki. A končno je knjiga izšla, Slovence so prehiteli le Italijani, ki so avtorico povabili na predstavitev knjige, sočasno pa je tudi Vera Čertalič že razmišljala, kako bi jo privabila k nam. Datumi so se ujeli in iz Benetk je v Slovenijo prišel par: Ashton Applewhite in njen dolgoletni partner Bob Stein.

Zaradi medijskega zanimanja za tematiko starizma je padla v neutrudni krog novinark in skoraj brez predaha dva dni odgovarjala na vprašanja, nastopala na televiziji in radiu, hkrati pa se ves čas čudila, zakaj je knjiga pri nas vzbudila tako velik odmev.

V nabito polni kavarni Union so poslušalke in nekaj poslušalcev po dvournem pogovoru z Ashton na koncu zapeli za njen rojstni dan, kajti prav ta dan je dopolnila 65 let. Ves čas jo spodbuja in stoji ob strani partner Bob, ki pa ni kdor koli. V ZDA velja za enega najprodornejših mislecev, ustvarjalcev številnih uspešnih projektov, zadnji med njimi je novoustanovljeni Inštitut za razvoj knjige, v katerem poskuša ljudi spodbujati h glasnemu branju, druženju, pogovoru, kar je v nasprotju z individualizacijo življenja, ki jo prinaša digitalizacija.

Malo pred odhodom v Evropo je dala odpoved v muzeju, kjer je delala, in zdaj potuje in energično spreminja svet, ki ga sovraštvo do starosti ne bo več razdvajalo.Takšna je 65-letna Ashton, ki si lase barva v sivo, nosi utrgana oblačila, se glasno in pogosto smeje in nikoli ne pozabi pogledati Boba, ali vidi to njeno vitalno energijo, ki mu jo in tudi vsem nam podarja.

Dva naslova knjige

This Chair Rocks, angleški naslov knjige, je Ashton Applewhite pojasnila takole: 'rocking chair' je gugalnik, a je uporaba glagola 'to rock' v rabi tudi, kadar je nekaj zelo zabavno, vznemirljivo, kul, super ... Igra besed v zvezi 'rocking chair' je torej gugalnik, v katerem je življenje zabavno, vznemirljivo in sploh čudovito. Prevajalka Vera Čertalič se je odločila za vsebinsko ustrezen naslov: Lepota let. Kajti leta tečejo in se v spominu ohranijo kot lepa, zabavna in smešna, čeprav se niso zdela taka, ko so se dogodki odvijali. Ni pomembno, ali gre za mlada leta, zrela leta ali leta, ki pridejo potem.

Lada Zei


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media