Odprt arhiv za vse obiskovalce

Polži in strune so na delu tudi jeseni

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | sep. '17

Polžja jajčeca

V junijski številki Vzajemnosti smo že pisali o škodljivosti polžev za vrtove, njive in sadovnjake. Zaradi njih imamo manj pridelkov ali pa so objedeni in pogosto neprimerni za uporabo. Naš cilj je vrtičkarje in druge pridelovalce hrane ozaveščati o škodljivosti teh mehkužcev ter svetovati, kako jih odženemo oziroma preprečimo njihovo razmnoževanje.

Nastalo škodo na pridelkih (najedeni listi, pregriznjena stebla sadik, objedeni plodovi, pa tudi prazne grede, kjer so polži pojedli seme ali pa celo že nakaljeno seme in mlade rastlinice),  običajno pripisujemo drugim škodljivcem – krtom, strunam ali bramorjem. Marsikdo bo pomislil, pa saj je vseeno, kdo je kriv, škodo na vrtu imam, zato je popolnoma vseeno, kdo to počne. Pa ni čisto res. Če škodljivca poznamo, ga lahko tudi ustrezno odstranimo, preprečimo razvoj in naraščanje populacije, ki sčasoma postane neobvladljiva. Takrat pa je res potrebna močna kemija.

Polži imajo številen zarod

Polži imajo radi tudi solato.

Že večkrat smo to zapisali, pa naj vseeno ponovim: polži odlagajo jajčeca v toplih dneh od septembra naprej, dokler se temperature ne spustijo pod pet stopinj Celzija, nato pa še spomladi, ko se zemlja ogreje. Polž, ki je dvospolnik, izleže 100 jajčec ali več. Le pomislimo, koliko polžje zalege bo drugo leto, če tega pravočasno ne zaustavimo.

Za boljšo predstavo je dobro poznati podatek, da odrasli polž poje na dan toliko hrane, kot znaša polovica njegove teže. To pa je dejstvo, ki nam daje misliti. Saj potem ni čudno, da so nekatere gredice prazne, pa je vse drugo krivo, ker na polže običajno niti ne pomislimo.

Nikar se ne tolažimo, da letos polžev ni, ker je pač vroče in sušno poletje. Kakšna zmota. Polži se v vročih dneh zatečejo pod raznorazne ostanke rastlin, drevja, vej, listov ipd. Ven pokukajo šele ponoči, ko se zrak ohladi, ko pade rosa ali po dežju, ki jim da ustrezno vlago. Takrat spet postanejo živahni in začnejo povzročati škodo.

Vse, kar smo v junijski Vzajemnosti napisali o načinih odstranjevanja polžev, še velja. Ker pa je zelo pomembno, da populacijo polžev zatremo ali zmanjšamo, preden izležejo jajčeca, predolgo traja, da jih odpravimo na naraven način ali z manj učinkovitim sredstvom. Brez pomena je, da čakamo, ali bo sredstvo dovolj dobro učinkovalo, bo pregnalo polže ali ne. Lahko se celo zgodi, da se že veselimo, kako uspešno smo jih pregnali, saj polžev v sušnih dneh ne vidimo. Zmoto pa bomo spoznali šele ob nastali škodi.

Očistimo vrt

Kaj torej storiti? Sam bi se odločil najprej za čiščenje vrta vseh odvečnih rastlin, delov rastlin in tako odpravil skrivališča, kjer je več vlage in kjer se škodljivec zadržuje. Nato bi uporabil kombinacijo vseh načinov zatiranja in zmanjševanja populacije polžev: polže bi ročno pobiral, sadil bi rastline, ki jih polži ne marajo, ter gnojil z gnojilom, ki jih zatira in naredi njihov življenjski prostor neprijazen. Zadeve pa vendar ne bi prepustil naključju, ampak bi uporabil še gnojilo, ki preganja polže tako, da jim hrana ne diši, taki sta na primer gnojili Bioorganik in Strunal. Nato pa bi uporabil limacid, in to takšnega, ki je učinkovit kljub zmanjšani koncentraciji metaldehida, obstojen je več kot mesec dni tudi v dežju in za površino kvadratnega metra je potrebna majhna količina zrnc. Obstajajo namreč takšni izdelki, pri katerih zadostuje že eno majhno zrno na kvadratni meter, torej potrebujemo le dve do tri zrna za eno gredico. To pa bi pri zmanjšanju količine aktivne substance na manj kot običajnih pet odstotkov in podaljšanju uporabnosti več kot mesec dni zadostilo želji po zmanjšanju populacije polžev.

Na ta način bi zmanjšal potrebne količine limacida na minimum, in to za enak učinek. Tako ravnanje pa je tudi okolju prijazno, kar pa je najpomembnejše. Volk je sit in koza cela, mi pa zadovoljni.

Kaj pa strune?

Seveda pa moramo preveriti, ali so samo polži tisti, ki nam zmanjšujejo vrtnarski uspeh. Zato vrt dobro pregledamo. Lahko da so na vrtu strune, pa tega nismo opazili. Da so se naselile v zemljo, opazimo po luknjicah, ki jih zvrtajo v gomolje krompirja, korenja itd. Strune se rade pojavijo tam, kjer smo preorali ledino ali kjer smo uporabili gnoj, ki je nastal z žagovino, ki je bila za steljo.

Zdaj je pravi čas, da prazne grede dobro prelopatimo in kanale dobro pognojimo s Strunalom. Zemlja mora biti obvezno vlažna, če ni, jo zalijemo z vodo. Če vode nimamo pri roki, lahko počakamo na dež, vendar moramo vedeti, da lahko sadimo in sejemo šele 14 dni po dežju. Vlaga je pomembna zato, da dovolj hitro steče reakcija razkroja gnojila, s tem pa nastali produkt razkroja razkuži zemljo. V vlažnih tleh je ta proces v 10 do 14 dneh končan in ponovno lahko sadimo in sejemo. Pomembno je vedeti, da to ni karenca, ker bi bilo kaj strupeno, ampak preprosto počakamo, da nastali plin izgine iz zemlje. Če bi sadili prej, dokler je plin še v zemlji, bi ta lahko ožgal sadike. Z uporabo Strunala pa nismo samo zatirali strun, ampak smo zemlji dodali tudi kalcij in dušik, ki nastaneta pri razpadanju. Ubili smo tri muhe na mah: zatrli smo strune, pognojili zemljo z dušikom, ki ne izhlapi in se ne izpira v podtalnico kot dušik v nitratni obliki ter čaka, da ga rastline ustrezno porabijo za svojo rast. Kalcij pa tudi pognoji zemljo kot četrti hranilni element za rastline in kot sredstvo za razkisanje zemlje. Torej pred spomladanskimi deli na vrtu nam zemlje tudi apniti ne bo treba.

Opisali smo način, kako lahko s preudarnim delom in pravilno uporabo sredstev na vrtu z majhnimi stroški dosežemo dober pridelek, se ubranimo škodljivcev in pridelamo dober pridelek na zelo naraven način.

Besedilo in fotografiji: Franc Grošelj


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media