PISMA BRALCEV

oktober '17

Lepi spomini

Dragi bralci in bralke, na papir bom skušala zliti štiri desetletja star lep spomin, ki še živi. Vem, da je podobnih spominov v naših srcih še in še in se jih tudi radi spominjate.

Bila sem mlada, lepo jesensko nedeljo sem se peljala z avtobusom iz Jesenic proti Ljubljani. Na eni izmed postaj je vstopil simpatičen mladenič v karirasti srajci z nahrbtnikom in cepinom. Vedela sem, da je ljubitelj gora, tudi jaz sem gore občudovala, a bolj malo sem jih do tedaj obiskovala. No, in kakor v pravljici je ta prikupni planinec prisedel prav k meni. Kmalu se je med nama vnel prijeten pogovor. Povedal mi je, da vsak konec tedna obiskuje tako priljubljene hribe. Povabil me je, da se povzpnem z njim na vrh Stola. Seveda sem bila za. Težko sem pričakala dan, ko me je poklical, le da na žalost takrat nisem mogla z njim. Obljubil je, da se dogovoriva drugič, ko me pokliče, toda to se ni zgodilo. Zaman sem čakala (mogoče si je pa predstavljal, da mi ni za njegovo družbo). Poklicala bi ga, vendar nisem imela njegove telefonske številke.