PISMA BRALCEV
Lepi spomini
Dragi bralci in bralke, na papir bom skušala zliti štiri desetletja star lep spomin, ki še živi. Vem, da je podobnih spominov v naših srcih še in še in se jih tudi radi spominjate.
Bila sem mlada, lepo jesensko nedeljo sem se peljala z avtobusom iz Jesenic proti Ljubljani. Na eni izmed postaj je vstopil simpatičen mladenič v karirasti srajci z nahrbtnikom in cepinom. Vedela sem, da je ljubitelj gora, tudi jaz sem gore občudovala, a bolj malo sem jih do tedaj obiskovala. No, in kakor v pravljici je ta prikupni planinec prisedel prav k meni. Kmalu se je med nama vnel prijeten pogovor. Povedal mi je, da vsak konec tedna obiskuje tako priljubljene hribe. Povabil me je, da se povzpnem z njim na vrh Stola. Seveda sem bila za. Težko sem pričakala dan, ko me je poklical, le da na žalost takrat nisem mogla z njim. Obljubil je, da se dogovoriva drugič, ko me pokliče, toda to se ni zgodilo. Zaman sem čakala (mogoče si je pa predstavljal, da mi ni za njegovo družbo). Poklicala bi ga, vendar nisem imela njegove telefonske številke.
Leta so tekla in ubrala druga pota. Zdaj, v jeseni življenja, se Toneta iz Ljubljane večkrat spomnim. Njegova slika mi je ostala živo v spominu in sprašujem se, kakšno je bilo in je njegovo življenje. Upam, da boljše, kot je bilo moje. Vesela pa sem, da mi je vlil ljubezen do čudovitih gora, ki sem jih pogosto obiskovala. V naravo še zdaj rada zahajam. Vsem vam želim veliko lepih jesenskih užitkov v prelepi naravi, ki nas zdravi.
Planinka Elvira
Pesem o lipi
Lipa je slovansko sveto drevo, kot berem v vaši reviji. Morda se bo našlo kaj prostora za to pesem ... Hvala.
Lipa
Lipa cveti.
Daleč omamlja
mehkobno, otožno,
pozvanja, pozvanja …
Lipa medi,
se medica iskri.
Srkajo nektar
krilca lebdeča
in žejne oči
in lica cvetoča.
Lipa poživlja,
srca medi,
blaži bolečine
in rane celi.
Majda Senica Vujanovič, Maribor
