Venček sožitja
Vsako obdobje v življenju je lepo. Ko smo mladi, nam je marsikaj dano – napeta koža, lepi lasje, postavno in gibčno telo. Ko pridejo otroci, rastemo skupaj z njimi, na tej poti dobivamo mnoge izkušnje in pogosto šele ob njih razumemo skrbi in težave, ki so jih z nami imeli starši. V mladostni vihravosti nas je zanimalo predvsem, kaj je novega drugje, v bližnjem ali daljnem svetu, ko se leta nabirajo, pa je vse bolj zanimiv pogled nazaj, kjer imamo korenine.
Spomnim se, da sem bila zelo radovedna deklica, mamo sem kar naprej spraševala s tistim zakaj, da mi je med napornim delom na polju ali v vinogradu večkrat rekla, naj že malo utihnem. Zelo rada sem jo posnemala, poskušala sem se v opravilih, ne le v kuhinji, ampak tudi na njivi in v hlevu. Tako sem se naučila delati na zemlji, in kadar sem na vrtu, se počutim prijetno kot nekoč, ko je bil dolenjski zaselek, skrit med hribi, moj ves svet. Takrat je bila moja največja enciklopedija mama, od nje sem se naučila tudi osnovnih kuharskih veščin, od priprave preprostih kmečkih jedi do peke kruha. Kasneje so me zanimale modernejše jedi, a vedno me je nekaj vleklo nazaj v preprosto kmečko kuhinjo. Združevala sem tradicijo, novosti in dodajala svoje zamisli. Za osemnajsti rojstni dan sem z mamino pomočjo spekla prvo potico in z njo pogostila sošolce, potem sem naredila še veliko potic, ki niso vedno uspele. Z leti so bile vse boljše, z novimi nadevi in različno pripravljenim testom. Letos spomladi sem jo prvič spekla za tekmovanje na Otočcu. Povezala sem jo z našo Vzajemnostjo, saj nas že ime spomni na medsebojno podporo in sožitje. V venček sem prepletla zvitke s tremi nadevi: pehtranovim, makovim in orehovim in z venčkom sožitja zmagala med številnimi lepimi in verjetno tudi dobrimi poticami. Komisija je bila navdušena nad kombinacijo, jaz pa sem želela z njo povedati zgodbo, da smo tudi ljudje različni, vendar če se povežemo, lahko tvorimo čudovito in harmonično celoto.
Nekaj potic sem spekla tudi za dobrodelno akcijo na nedavnem Festivalu za tretje življenjsko obdobje, kjer smo pri Vzajemnosti zbirali prostovoljne prispevke za program Starejši za starejše. Vsakemu darovalcu smo v zahvalo namenili košček zmagovalne potice. Zbrana sredstva bomo še podvojili in jih namenili prostovoljcem, ki pomagajo svojim vrstnikom. Dober namen je še požlahtnil okus zmagovalne potice, postala je pravi venček sožitja.
