Naše zdravje je naša odgovornost

Dobro počutje | nov. '17

Nikolay Grishin

Po Sloveniji že nekaj let na prostem telovadijo ljudje v oranžnih majicah. Vsako jutro se dobijo na zelenicah, v parkih, na travnikih, plažah ali pomolih ob morju, na šolskih dvoriščih, ploščadih ali livadah ob vodi in tako aktivno skrbijo za svoje telo in zdravje. To so člani društva Šola zdravja, ki jo je osnoval ruski zdravnik in manualni terapevt Nikolay Grishin.

Začelo se je leta 2006, ko je živel v Celju in tam organiziral telovadbo prve skupine. Potem se je preselil na Obalo in nadaljeval praktično pomoč bolnikom, hkrati pa spodbudil delovanje petih primorskih skupin. Kasneje so se postopno razširile po vsej Sloveniji. Leta 2009 je nastalo društvo Šola zdravja, ki ima danes 130 skupin in več kot 3000 članov, prizadeva pa si pripeljati jutranjo telovadbo v vsak slovenski kraj. Vaje so lahke in primerne za vsakogar. Telovadbo vodijo usposobljeni prostovoljci. Njen namen je posameznikom podati osnovne napotke, kako dosegati čim boljše in zdravo življenje. Zato organizirajo poučna predavanja in praktične delavnice, ki jih izvajajo strokovnjaki z različnih področij.

Nadgraditev Šole zdravja je projekt Abeceda zdravja 1000 gibov. V okviru tega projekta je Nikolay Grishin, dr. medicine, izdal osem delovnih zvezkov in serijo izobraževalnih filmov, s katerimi lahko bolje spoznamo človeško telo, njegovo delovanje in zmožnosti, spoznamo pa tudi vzroke nastajanja bolezni ter metode samopomoči. Vse, kar uči, lahko ljudje samostojno izvajajo doma.

Zjutraj je bolj zdravo

Po jutru se dan pozna. Pregovor, ki med drugim pove, da je treba zjutraj poskrbeti za vse sklepe in mišične skupine ter telesu posvetiti dovolj pozornosti, da postanemo njegov gospodar. »To je osnova zdravja. Ko pravilno dihamo, si napolnimo pljuča, kri hitreje zakroži po telesu, vse v nas se prebudi,« razlaga sogovornik ter našteva še druge pozitivne učinke njihove vadbe. »Zaradi boljše gibljivosti se zmanjšuje telesna teža in se ublažijo ali izginejo tudi druge težave. Zaradi vsakodnevnega gibanja v naravi in druženja v skupini se izboljša psihično stanje telovadcev, zmanjša se občutek osamljenosti, družbene izključenosti in potrtosti.«

Redno jutranje samozdravljenje povzroči dokaj hitre spremembe pri udeležencih: postanejo drugačni, veselejši in gibljivejši. Metoda 1000 gibov, kakor se imenuje ta telovadba, je namreč naravnana tako, da deluje na vse dele telesa in jih varuje. Že po nekaj mesecih so tudi najstarejši telovadci bolj prilagodljivi, spet se smejejo in pojejo ... Minejo vrtoglavice in zakrčenost mišic, ravnotežje in gibljivost se izboljšata. Lahko se sklonijo, počepnejo ... Nikolay Grishin pravi, da se »nobena zdravstvena ustanova ne bi vsak dan ukvarjala z njimi. Tudi zato vztrajam, da mora vsak sam poskrbeti zase. To je moj moto zdravnika – če hočeš pomagati ljudem, jih nauči, kako naj varujejo svoje zdravje in kako naj si pomagajo sami.«

Brez izdajanja receptov

Nikolay Grishin je zdravnik, specialist nevrologije in manualni terapevt. V Slovenijo je prišel pred petnajstimi leti na povabilo koroške ordinacije, zaposlili so ga kot manualnega terapevta. V Rusiji lahko s to metodo zdravijo le zdravniki nevrologi ali ortopedi z opravljeno specializacijo iz nevrologije. Pri nas je malo drugače – uradna medicina je ne prizna in tako naš sogovornik že petnajst let zdravi le z rokami, ne piše več receptov. In vidi, da se z njo in podobnimi metodami, ki jih tudi uporablja in še izobražuje druge, lahko pozdravi marsikatero bolezen.

Vztraja pri preventivi oziroma pri celostnem zdravljenju, hkrati je prepričan, da lahko človek sam največ naredi za svoje zdravje, in to veliko več kot vsi zdravniki skupaj. »Mi smo tisti, ki živimo v lastnem telesu in tudi največ prispevamo k zdravju ali boleznim.« Zato ljudi spodbuja k temu, da prisluhnejo potrebam telesa. 

Kot zdravnik je kmalu spoznal, da se ljudje premalo gibajo, nezdravo prehranjujejo in imajo slabe življenjske navade. Ugotovil je, da so nam na voljo najrazličnejše šole, formalne in neformalne, ni pa šole za osnovno izobraževanje o zdravju. Zato je Šolo zdravja, ki se spopada z nezdravim načinom življenja in uči samopomoči, organiziral sam. Šola uči, da premalo gibanja in nezdrava prehrana vodita v bolezni, nezadovoljstvo, neučinkovitost doma in na delovnem mestu. Učinkovitega in za nameček poceni izhoda pa ne ponujajo zdravila, marveč redna in zmerna telesna dejavnost ob zdravi prehrani.

Sogovornik poudarja, da obstaja zunanji svet simptomov in notranji svet zdravja ali bolezni. Navadno po zunanjem videzu, torej po simptomih, sklepamo o tem, ali smo zdravi ali ne. Bolezen pa nastaja v globini telesa. »Pacienti se sprašujejo, zakaj je pri njih nastal neki simptom. A ta je le vrh ledene gore in ni mogoče pozdraviti bolezni, če zdravimo le simptom.« Nikolay Grishin je poleg tega znova in znova presenečen nad naivnostjo nekaterih, ki verjamejo, da jim lahko zdravnik v nekaj minutah, kolikor običajno traja obisk pri njem, da dober nasvet, ki jim bo omogočil zdravje. Po njegovem je namen zdravnika ali zdravilca ta, da bolnika napoti v njegovo globino, pregled njegovih navad, spremembo načina življenja in načina razmišljanja. »Takrat lahko upamo, da bo začel reševati svoje težave ter odpravil napake in ovire, ki si jih je ustvaril na svoji poti do zdravja.«

Na dva centimetra en specialist

Opaža, da veliko ljudi ne želi prevzeti odgovornosti za svoje zdravje, raje zaupajo strokovnjakom. Ti nas prepričujejo, da mi sami nismo strokovnjaki za svoje telo. S tem se strinja. »Zdravnik s pacientom govori v strokovnem jeziku, a ta največkrat ne more razumeti strokovnih izrazov. Zato je še bolj prestrašen in še bolj odtujen od lastnega telesa. Še manj prevzame odgovornost in slepo zaupa medicini, da ga bo pozdravila. Uradna medicina je dobra, kadar pacienta ne prestraši. Pacient potrebuje pot do rešitve, ki pa ni v zdravljenju simptomov.«

Nikolay Grishin slikovito razloži, kako delujejo različni specialisti. »Naša lobanja ima kar nekaj odprtin. Prvi dve sta odprtini za oči, potem odprtine nosa, ušes, ust ... In ravno toliko je tudi strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zdravjem glave. Strokovnjak za oči je okulist. Dva centimetra nižje nastopi otorinolaringolog. Še dva centimetra nižje zdravi stomatolog. Glavobol zdravi nevrolog, duševnost, alzheimerjevo bolezen in demenco pa psihiater. Torej že na območju glave imamo vsaj šest strokovnjakov specialistov, ki naj bi zdravili različne bolezni. Malo nižje spet nastopi otorinolaringolog, potem tirolog (za ščitnične težave), aritmolog, kardiolog, pulmolog, gastroenterolog ... Za vsak centimeter telesa imamo enega ali dva specializirana zdravnika.«

Telo pa deluje kot celota. Če en organ manjka, potem je drugačno celotno telo. Če se le da, tako pravi Grishin, se moramo izogibati odstranjevanju organov. In zaradi tega moramo skrbeti za njihovo dobro počutje in delovanje. Za to pa moramo spoznati fiziološke zakonitosti. Po njegovem prepričanju smo ljudje v 90 odstotkih sami odgovorni za svoje zdravje.

Zakonitosti telesa

Poglavitno rešitev vidi v tem, da bi na vse ravni izobraževanja vnesli izobraževanje o zdravju oziroma predmet o ohranjanju zdravja. Temu so namenjeni tudi knjige in filmi, s katerimi ozavešča ljudi o delovanju njihovega telesa in skrbi zanj. Želi si šolo zdravja za otroke in tudi njih naučiti, kako si s skrbjo za telo olajšajo življenje, na primer s samomasažo in tehniko odpiranja grla in dihanja.

Odraslim želi razložiti anatomske in fiziološke zakonitosti telesa. »Ko bo nekdo to razumel, bo lahko naredil za svoje zdravje zelo veliko.« Kakšne so te zakonitosti? »Recimo, da nekoga boli koleno. Običajno zdravnik predpiše mazilo ali antirevmatsko zdravilo. Jaz imam drugačen pristop. Najprej je treba natančno vedeti, kje boli koleno. Ali je to spredaj, z notranje strani, z zunanje strani ali zadaj. Šele takrat lahko vemo, od kod bolečina izvira. V telesu namreč obstajajo povezave, imenujejo se proge ali mišični vlaki, in ni nujno, da težava leži tam, kjer se začne bolečina. Bolečina v palcu se na primer lahko začne v ramenskem obroču. Če želimo ublažiti to bolečino, moramo najprej masirati mišice ramenskega obroča, potem pa še vse naslednje na poti do palca ...«

Jetra in žolčnik so notranje vezani na desno ramo. Ljudje pridejo k ortopedu zaradi boleče rame, a bolečina izvira iz jeter. »Vaša težava torej ne bo rešena, če vam bo ortoped zdravil ramo.«

Prav tako so v našem telesu predori, kjer potekajo arterije, vene, limfni kanali in živci. Po teh ceveh se po telesu pretakajo tekočine. Če je na primer vrat odprt, potem omogoča normalno pretočnost različnih tekočin, ne prihaja do utesnitve. Če je zaprt, se začne tekočina zadrževati v glavi in pritiskati na možgane. Utesnjenost možganov lahko privede do atrofije, ki se pokaže pri sluhu, vidu ali pa apetitu. Če pride do utesnitve kjer koli v telesu, začnejo tekočine zastajati in tako se v našem telesu začnejo razmnoževati mikrobi,« razlaga Grishin in še pove, da tudi zaradi celodnevnega sedenja nastajajo razmere za zaustavljanje tekočin. Nepravilna drža je prav tako eden izmed poglavitnih razlogov za nastajanje telesnih težav.

Vsak trenutek je nov začetek

Kaj človeka pripelje do tega, da začne bolj skrbeti za svoje zdravje? Nikolay Grishin: »Največkrat je to bolezen sama oziroma bolečina in trpljenje. Nočemo trpeti. Nekateri se menda bolečine navadijo in leta in leta trpijo. Poleg tega podatki kažejo, da se število ljudi, ki so na bolniškem dopustu, povečuje. Pred leti je bilo takšnih 500 ali 600 ljudi, danes pa je 3500 ljudi, ki so na bolniškem dopustu več kot eno leto ali celo do pet let.«

Vsak trenutek je lahko nov začetek, trdi sogovornik. »To lahko zveni zelo optimistično, v smislu jutri bo bolje. Res pa je, da je vsak trenutek lahko tudi slabše. Današnji dan vas lahko pelje po poti navzgor, če ste danes k temu prispevali, ali pa navzdol, če ste poležavali. Če ste na primer telovadili, ste naredili nekaj za svoje telo in to ponovite v naslednjih dneh, je vaša pot obrnjena navzgor,« razlaga naš sogovornik, a svari pred pretiravanjem. »Pogosto pretiravamo s telesno dejavnostjo, ker se želimo dokazovati drugim. Pretirana obremenitev je lahko škodljiva za telo, saj vsak gib odvzame energijo notranjim organom. Če boste trošili preveč energije za gibanje nog, potem lahko nastanejo motnje presnove in drugih telesnih funkcij. Zato svetujem postopnost pri vadbi. To je telovadba 365 dni na leto, vsak dan pol ure. Če smo pol ure podarili svojemu telesu, potem smo zanj zagotovo naredili nekaj dobrega.«

Nikolay Grishin, dr. med.: »Opazil sem, da ljudje za svojo ozdravitev želijo poskrbeti tako, kakor da bi prišli v restavracijo in naročili tisto, kar jim prija oziroma se jim zdi, da potrebujejo. Toda če želimo res pomagati telesu, potem moramo razmišljati o tem, kako ga čim hitreje uravnovesiti. Človek sam ne more presoditi o škodljivosti ali neškodljivosti zdravljenja oziroma določenih postopkov. Ljudje preveč zaupajo v kemijo in premalo v naravno moč svojega telesa, ki se je zmožno samo zdraviti.«

Besedilo in fotografija: Maja Korošak


Vaši komentarji


© 2017 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media