Št. 11, november 2017

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Kritično o zdravstvu in spremembah pokojninske zakonodaje Na novinarski konferenci Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) so predstavili svoja stališča do novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, seniorske olajšave in predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPIZ-2.

Prihodnje leto redna in izredna uskladitev pokojnin? Vlada je v začetku letošnjega oktobra sprejela predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819) in ga posredovala v obravnavo in sprejem po nujnem postopku v državni zbor. Njegova uveljavitev je namreč glede na pravno naravo državnega proračuna nujni in neposredni pogoj za njegovo izvrševanje. Predlagani zakon, ki naj bi se začel uporabljati s 1. januarjem prihodnjega leta bo, če ga bo državni zbor sprejel v taki obliki, pomembno vplival na prihodnji gmotni položaj uživalcev pokojnin.

Pokojninska blagajna se krepi 19. oktobra 2017 je minilo 25 let, odkar je bil v samostojni državi Sloveniji ustanovljen Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ta pomemben dogodek je zavod obeležil z izdajo posebnega zbornika in podelitvijo priznanj članom organov upravljanja za dolgoletno in uspešno delo ter generalnima direktorjema in delavki z najdaljšim delovnim stažem v zavodu. Podeljene so bile zlate, srebrne in bronaste plakete. Slovesnost je zaznamoval tudi kratek kulturni program, ki ga je izvedla odlična klarinetistka.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Zbornik ob 25. obletnici Zpiza

Športno srce in renesančni duh Letos spomladi je v poštni nabiralnih Atletskega kluba Krka Novo mesto prispela razglednica z naslednjo vsebino. »Mineva 40 let, odkar sem v letih 1959-1977 kot profesor telovadbe na gimnaziji metal kroglo za AK Novo mesto, v letih 1959-61 sem bil tudi še prvak Slovenije. Igral sem tudi šah, odbojko in v godbi. Vsem starejšim atletom, ki se me še spomnijo, pošiljam lep pomladni pozdrav! » Pripis: “Vozim se z električnim invalidskim vozičkom, upokojenec Igor Penko, Žalec.«

Kako je nastalo mesto, ki »sije preko meje« »Začetki Nove Gorice segajo v čas med letoma 1946 in 1947, ko se je na slovenski strani pojavila negotovost, ali se bo nova državna meja med Italijo in Jugoslavijo z meddržavno pogodbo udejanjila tako, da bo Gorico prisodila Italiji in da bo s Slovenci naseljeno zaledje v Jugoslaviji oziroma Sloveniji ostalo brez svojega središča. Slutnjo je potrdila mirovna pogodba 21 držav z Italijo, ki je bila podpisana 10. februarja 1947 v Parizu. Tako so se že pred 15. septembrom istega leta, pred datumom uveljavitve pariške mirovne pogodbe, širile v javnosti zamisli in bile sprejete nekatere odločitve o gradnji novega središča, zgrajenega v neposredni bližini mesta Gorice. Po delno sprejetih urbanističnih načrtih in prvih terenskih pripravljalnih delih so se v začetku decembra 1947 na redko naseljeni ravnini med Solkanom, Kromberkom, Kostanjevico in takrat že nekdanjimi severnimi predeli občine Gorice z delovanjem mladinskih delovnih brigad začele nizke gradnje bodočega mesta,» je začetek nastaja

Oskar Kogoj: Človek je merilo vsega Med številnimi izdelki in študijami naravnega dizajna opazim v ateljeju Oskarja Kogoja prav poseben predmet – leseni propeler. »Izdelal ga je moj nono, Ciril Butkovič« mi pove in doda, da je imel v Mirnu tovarno lesenih izdelkov, imenovano Cirilova delavnica, ki je po nacionalizaciji postala tovarna Iztok.« Nono Butkovič je bil zelo napreden tovarnar, saj je imel prvi v Sloveniji parno postrojenje za obdelavo lesa, ki ga je uvozil z Dunaja. Med drugim je izdeloval tudi propelerje za italijanska letala Fiat in tako dal slovenski pečat tudi italijanski tehnični kulturi.«

Kar dobiš po oči, varuj podnevi in ponoči Koliko truda so vložili rodovi pred nami, ko so krčili gozdove in zemljo trgali kamnitim gmajnam: očevina - krčevina. Kakšen najmanjši kos zemlje lahko preživi eno družino – to je grunt. Velikost grunta je različna, odvisna je od rodovitnosti zemlje.

Tri stoletja slamnikarstva na domžalskem območju Slamnikarski muzej Domžale hrani bogato dediščino tristoletnega pletenja kit in izdelovanja moških ter ženskih klobukov iz slame. Domžale so pravzaprav zrasle iz slamnikov in iz spoštovanja do te dejavnosti krasi slama občinska grb in zastavo

Previdno s prehranskimi dopolnili S starostjo imunski sistem oslabi, kar ni povezano le z večjim tveganjem za okužbe, ampak je tudi dodatna spodbuda kroničnim vnetjem, ki tlijo v ozadju marsikatere kronične bolezni. Slovenski farmacevti ugotavljajo, da povpraševanje po izdelkih za krepitev imunskega sistema narašča, a ti niso brez tveganj.

Naše zdravje je naša odgovornost Po Sloveniji že nekaj let na prostem telovadijo ljudje v oranžnih majicah. Vsako jutro se dobijo v parkih, plažah, na dvoriščih šol ali na livadah ob vodi in tako aktivno skrbijo za svoje telo in zdravje.To so člani društva Šole zdravja, ki jo je osnoval ruski zdravnik in manualni terapevt Nikolay Grishin.

MM, kako diši ...

Razkisajte svoje telo! Vse hitrejši tempo življenja in neuravnotežena prehrana vodita v zakisanost telesa. Posledice zakisanosti so: kronična utrujenost, kronično pomanjkanje energije, slabo razpoloženje,depresija, nervoza, mrzle roke in noge, nagnjenost k okužbam, motnje spanja, nespečnost,zmanjšana sposobnosti koncentracije, slab spomin, spremembe na koži (akne, razniizpuščaji), občutljivi zobe (zlasti na sladko in mrzlo), vnetje dlesni, slab zadah, izpadanje las,krhki nohti, mišični krči, razne oblike bolečin (išias, revmatizem), migrene, celulit, diabetes,bolezni srca in ožilja, prebavne težavah, alergije, težave s ščitnico ...

Poznate svoj krvni tlak? Kadite? Ste premalo aktivni? Se sprašujete, zakaj je vse to pomembno? Vse to so dejavniki, ki pripomorejo k slabšemu zdravju vašega srca in vaših žil, kar lahko vodi dorazvoja srčno-žilnih bolezni, ki so še vedno najpogostejši vzrok smrti pri nas.

Težave, ki jih stopalom povzročajo leta in bolezni Z nami se starajo tudi naša stopala; mišice postopno popuščajo v tonusu in prožnosti, zato se na stopalih pogosto pojavljajo različne spremembe. Z znanjem in sodobno opremo lahko pediker na domu učinkovito pomaga ljudem, ki zaradi različnih ovir ne morejo v salon. Pri Moniki Krt, ki ima več kot 20- letne izkušnje z medicinsko pedikuro, obenem pa še z nego diabetičnega stopala, smo poiskali odgovore na najpogostejša vprašanja v povezavi s stopali in nohti.

Spremembe prehranjevalnih navad so dolgoročna naložba Kljub prizadevanju prehranskih strokovnjakov in zdravstvenih delavcev o pomenu zdravega načina življenja (uravnotežena, pestra hrana, vsakodnevno gibanje, izogibanje škodljivim navadam), se v Sloveniji zdravo prehranjuje manj kot polovica prebivalstva. Hkrati pa o hrani in prehrani med ljudmi kroži nešteto nasprotujočih si ali napačnih škodljivih informacij.

Martinove jedi po slovenskih gričih in dolinah Praznik Sv. Martina je eden redkih, ki je preživel tudi svetnikom nenaklonjeno povojno obdobje socializma. Martinovanje sicer nikoli ni pomenilo pravega verskega čaščenja svetnika, marveč je to vesel zaključek letine in čas, ko je mošt prevrel v mlado vino, še vihravo in nevzgojeno, a že dobro in prijetno pitno.

Težave s prostato so obvladljive Marsikateri moški težave z odvajanjem urina pripisuje staranju, zato odlaša z obiskom pri zdravniku. Z zavlačevanjem pa se samo še stopnjujejo, v nekaterih primerih se razvije celo hujše obolenje.

Za moč in ravnotežje Vaje, ki jih predstavljamo v tej rubriki so v osnovi namenjene vzdrževanju gibalnih sposobnosti in omogočajo lažje opravljanje vsakodnevnih opravil. Tokratna, v končni izvedbi povezana vaja iz prikazanih posameznih, pa bo tudi pravim športnikom koristen trening, ki pokaže kako je z njihovo trenutno pravo močjo in ravnotežjem.

Modni dodatki za moške V tednih pred koncem leta se bomo večkrat udeležili kakšne prireditve, za katero se bo potrebno posebej urediti. S tem namreč izrazimo spoštovanje do gostitelja, umetnika ali izbranega dogodka. Dodatki h klasičnim oblačilom kot so srajce, telovniki oziroma suknjiči, so tista pika na i, s katerimi vsakodnevno garderobo lahko spremenimo v prav posebno.

Kako sta povezana spomin in ravnotežje? To so se verjetno spraševali mnogi, ko so prebrali vabilo na našo delavnico z naslovom Možganski fitnes za boljši spomin in ravnotežje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Zbralo se je več kot petdeset ljudi, ki so pozorno poslušali in vadili skupaj z avtorico programa Možganski fitnes Jasmino Lambergar. Dobili so odgovor in veliko koristnih vaj.

ZDRAVJE KRATKE

Jetra so naš čistilni servis Jetra so najpomembnejša žleza v telesu. Opravljajo namreč številne funkcije, ki jih ne more nadomestiti noben drug organ v telesu in imajo ključno vlogo pri prebavi. Njihova najpomembnejša naloga pa je razstrupljanje, oziroma čiščenje krvi, s pomočjo česar se iz telesa odplaknejo vse nečistoče in strupi, katerih nalaganje v telesu bi lahko pripeljalo do številnih bolezni.

Ne čakajmo, da bo pomagal kdo drug Ob prometnih in drugih nesrečah in nenadnih zdravstvenih zapletih je ključnega pomena hitro ukrepanje očividcev. Vsak izmed nas lahko reši življenje, zato bi morali že otroci poznati osnove oživljanja in vedeti, kje v bližini se nahaja avtomatski zunanji defibrilator (AED), je osnovno sporočilo ob evropskem dnevu oživljanja.

Zmernost je zdrava čednost Ste izvedeli, da imate visok holesterol v krvi in se bojite, da bo vaš jedilnik odslej oropan vseh dobrot? Dobra novica je, da holesterol v prehrani ni tako pomemben, kot smo se bali. Še vedno pa velja, da za mizo z ničemer ni dobro pretiravati.

Predpraznični Linz in naslednji izleti

Lojze je bil zelo strog Svojo glasbeno pot je Matija Slak začel v ansamblu bratov Slak leta 1953, v zasedbi je bil tedaj tudi brat Lojze. Prvo svojo skupino, ansambel Matiček ali tudi ansambel Matije Slaka, sta leta 1975 sestavila z ženo Rozalijo, ki je v skupini pela. Leta 1995 je zbral skupino Stari znanci, je pa tudi že dolgoleten član Mestne godbe Novo mesto in Društva harmonikarjev Mirna Peč. Predan glasbi, ni kaj!

Gobe, kostanj in zgodba

Toplo gredo naredimo še pred zimo Tople grede so bile že od nekdaj namenjene vzgoji sadik spomladi. V zimi brez snega jo lahko pripravimo že novembra. V tople grede lahko že februarja sejemo čebulo iz semena. Konec februarja sejemo tudi solato, kolerabico, cvetačo, zgodnje zelje in druge vrtnine. V sredini marca sejemo tudi cvetice ali peteršilj. Uporabne so tudi pozimi.

Poskrbimo za dobro spanje Za dobro spanje sicer ni najpomembnejša samo postelja, a je od nje odvisno veliko. Primerno ležišče gotovo vpliva na to, kako spočiti se zbudimo in ne sme biti vzrok za jutranje bolečine v sklepih. A kaj je dobra postelja? Na kaj pazimo, ko med množico ležišč in vzmetnic izbiramo nekaj novega? Verjetno se za novo ležišče odločamo zaradi dotrajanosti ali spremenjenih potreb.

Bližajo se prazniki November je tu in vse prehitro bo prišel tudi praznični december, ko se bomo prijetno družili in obdarovali. Zato razveselimo svoje drage s toplimi darili iz domače pletilsko kvačkarske delavnice: pletene dolge rokavice za zmrzljivke, sovice na kapi in rokavicah brez prstov za večje in manjše gospodične ter ljubek kvačkan prtiček, da bo v stanovanju veselo, praznično vzdušje.

Mirjana Borčič – pionirka filmske vzgoje  Pri nas se le redko sliši, da bi imeli starejši in mlajši ljubitelji filma, praktiki in teoretiki sedme umetnosti ter ustvarjalci in igralci enotno mnenje o kom. Kaj šele pozitivno. Ko pa omenimo Mirjano Borčič, se vsi strinjajo, da je to izjemno pomembna gospa, ki je začetnica filmske vzgoje pri nas in je k filmu pritegnila mnoge mlade zanesenjake, ki so postali ključni akterji naše kinematografije.

Pestrost vrtnih hortenzij V vrtovih in tudi po parkih so to priljubljene cvetoče grmovnice, njihove požlahtnjene sorte pa izvirajo iz manjšega števila vrst, čeprav je v naravi njihova zastopanost precej številčnejša. Pravo bistvo vseh hortenzij je, da sledijo svojemu rodovnemu imenu in vse po vrsti zahtevajo sorazmerno mnogo vode. Všeč so jim polsenčna ali vsaj zanesljivo dovolj vlažna rastišča, kjer po potrebi tudi zalivamo. V takšnem okolju je zagotovljena primerno bujna rast in bogato cvetenje, za kar pa je pomembna preskrba z organskimi in rudninskimi gnojili.

Nadzorniki za okolje »Če v Ljubljani vidite polomljena v drevesa, poškodovane klopi v parku, razbite luči javne razsvetljave, porisane fasade, uničeno ograjo na mostu, luknje na javnih površinah za pešce, prevrnjene smetnjake ali odpadke, nametane po ulicah in cestah, avtomobile parkirane na zelenicah ali celo na otroških igriščih itd., potem vse to poslikajte in o svojih opažanjih obvestite zelene nadzornike. Mi vedno čim prej ukrepamo,« svetuje arhitekt Janez Koželj, podžupan in predsednik Zelenih nadzornikov Ljubljane.

 Prehrana psov in mačk Pogovori o tem, kaj naj bi jedel naš pes ali maček, so vedno zanimiva tema v vseh veterinarskih ambulantah in povsod, kjer se srečujejo lastniki, saj so si mnenja zelo deljena in včasih prav nasprotujoča.

Kultura kratke

Kaj storiti, če kupite izdelek z napako  V nakupovalni praksi ni malo primerov, ko kupimo nekaj, za kar se kasneje izkaže, da ne deluje tako, kot bi moralo, oziroma, da ima nek izdelek napako. Neredko se potem zgodi, da nezadovoljni kupci odvihrajo nazaj v prodajalno, kjer se grdo skregajo z nič hudega slutečimi prodajalci, češ, z izdelkom, katerega sem pošteno plačal, ste me opetnajstili.

Prvi evropski Slovenec in prvi slovenski Evropejec »Moji lubi Slovenci!« S tem nagovorom nas je Primož Trubar prvi krstil za narod. Kajti slovenski narod je v 16. stoletju imeli ozemlje, a so mu vladali drugi. Imel je tudi zgodovino, ki so jo prav tako usmerjali drugi, čisto zares je imel svoj lastni jezik, ki pa je veljal za barbarskega. Trubar in drugi vidni slovenski protestanti pa so takratno slovenščino povzdignil v knjižni jezik in ji določili normo. Tako je bilo mogoče uresničiti še eno Trubarjevo misel: »Stati inu obstati«.

Kje je kačja kraljica? Če se iz Maribora do Ptuja odpravite po manj prometni cesti, ki spremlja levi breg Drave, boste na pol poti vrh gozdnatega hriba uzrli graščino. Pravzaprav njene ostanke, ki pa so vseeno videti mogočni. To je grad Vurberk, ob vznožju hriba pa je raztreseno istoimensko naselje z okoli petsto prebivalci.

Indonezija skozi moje oči Marca, za svoj rojstni dan, sem odpotovala v Indonezijo in obiskala nekaj otokov. Malo me je bilo strah zaradi oddaljenosti (kar 17 ur vožnje z letalom), predvsem pa sem se bala, kako bom prenašala ekvatorialno podnebje, za katerega so značilne visoke temperature in veliko vlažnost. A bilo mi je všeč in še bi šla tja.

DRUŽENJE

Utrinki s F3ŽO

Drugih ne moremo spremeniti, sebe lahko »Pri nas je žal miselnost taka: k psihiatru pa ja ne boš hodil, to je zapravljanje denarja, saj nisi nor. Vsak mora svoje težave rešiti sam – čeprav se ne bi nihče sam operiral ali se lotil popravljati dragocenega avta,« je zelo neposredna zdravnica, psihoterapevtka in avtorica sedmih knjig Sanja Rozman.

V bolezni nismo radi sami Sogovornike smo spraševali, kdo skrbi za njih, kadar so bolni in ali oni za koga skrbijo v bolezni.

Z branjem proti osamljenosti Sredi oktobra se je končal Frankfurtski sejem knjige, največji in tudi najstarejši na svetu. Letos sta sejem odprla nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Dva najpomembnejša državnika v EU, ki složno odpreta sejem knjig, potrjujeta dejstvo, da je pomen knjige ponovno na pohodu in da je pisana beseda pomembno orodje, ki lahko prinese mir in blaginjo, kot orožje pa spodnese vlado ali celo tako velikega mastodonta, kot je Evropska unija.

Slikanje je kot joga

Čas in energija za drugega »Odkar sem prejela pomoč Slovenske filantropije, se je moj vsakdanjik močno izboljšal, obiski na urgenci niso več potrebni, začela sem ponovno telovaditi in hoditi na sprehode v okviru svojih zmožnostih. Ugotovila sem, da je lahko staranje znosno, če imaš nekoga, na katerega se lahko zaneseš, da razume, kaj se dogaja in da zna preusmeriti pogovor stran od temačnih misli,« je zapisala Pavla, uporabnica Prostovoljskega servisa.

Skupine za boljše zdravje Zadnji svetovni kongres gerontologije in geriatrije letos poleti v San Franciscu v Kaliforniji je pokazal, da je osrednji pridevnik k besedi staranje »zdravo«. Poleg telesnega zdravja in gibljivosti, obsega tudi duševno, socialno, duhovno in drugo zdravje – torej celoto kakovostnega staranja v okviru dejanskih možnosti. Telesno zdravje v starosti najbolj ogrožajo bolezni ožilja in srca. Da se starejši ljudje tega zavedamo, kažejo podatki reprezentativne terenske raziskave o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo starejši od 50 let. Kako naj torej obvladujemo zdravje svojega srca in ožilja v starosti?

Častni, a premalo plačani poklici Ne samo pri nas, po vsej Evropi je vse težje najti ljudi za delo na socialnem področju. Seveda primernih za to delo, torej takih, ki si želijo pomagati drugim, ki imajo veselje za delo z ljudmi in vidijo v tem svoje poslanstvo. Sosednje države, zlasti Avstrija, imajo že dolgoletne izkušnje z oskrbovalci iz tujine, denimo iz Romunije, Bolgarije, Češke, … V tujini se tudi že navajajo na to, da si oskrbovalci težko bolnih in starejših ljudi pri negi pomagajo s sodobno tehnologijo. A najpomembnejši je vendarle topel osebni stik.

NOVICE OD VSEPOVSOD 

Z več spoštovanja do boljše družbe Osrednja pozornost 17. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je potekal konec septembra, je bila namenjena krovnim strategijam, ki vključujejo izzive dolgožive družbe. Strnili smo nekatera razmišljanja iz strokovnega dela festivala.

Sprenevedanje

Upokojitev je začetek nečesa novega in ustvarjalnega Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS) je v Izoli pripravilo seminar za pedagoške delavce, ki se bodo v nekaj letih upokojili. »Prehod iz aktivnega delovnega obdobja pomeni veliko spremembo v življenju. Pomembno je, da ga sprejemamo pozitivno in kot začetek nečesa novega ter ustvarjalnega. Ni pa vedno tako, zato je prav že prej poiskati poti in načine, kako se bomo lotili reševanja določenih problemov in skrbi,« pravi Vida Bogataj, predsednica društva in vodja projekta.