Kje je kačja kraljica?

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | nov. '17

Grad se dviguje visoko nad naseljem.

Če se iz Maribora do Ptuja odpravite po manj prometni cesti, ki spremlja levi breg Drave, boste na pol poti vrh gozdnatega hriba uzrli graščino. Pravzaprav njene ostanke, ki pa so vseeno videti mogočni. To je grad Vurberk, ob vznožju hriba pa je raztreseno istoimensko naselje z okoli petsto prebivalci.

Ime gradu menda izvira iz legende o velikem zmaju, ki je v davnini pustošil po teh krajih. Na zmaja namiguje grajski naziv iz leta 1244 – Wurmberch (Zmajev hrib). Wurm v nemščini pomeni črv ali pravljična kača, lahko tudi zmaj. Berch oziroma berg pa hrib oziroma gora. Kar dva zmaja najdemo tudi na grbu vurberške gospode. Tu pa je še pripoved o štajerskem vitezu Kresniku. Ta je svoje kraljestvo ščitil pred kačjo kraljico, ki je prihajala iz močvirja na drugi strani Drave. V boju jo je premagal in priklenil v globokem grajskem studencu, kjer je menda še danes ...

Eden najlepših gradov

Razgled z grajskega hriba

Gričevnato območje ob Dravi je bilo poseljeno že pred 7000 leti. Številne najdbe, vključno z ostanki svetišča – mitreja, pričajo tudi o prisotnosti Rimljanov. Na hribu je bila sprva postavljena preprosta utrdba, vsaj od 12. stoletja pa na njem stoji grad, v katerem so živele znane rodbine – od Stubenbergov do Herbersteinov. Na begu pred grofi Celjskimi se je sem zatekla Veronika Deseniška. Grad je imel pomembno vlogo v obrambi pred Turki, saj jim ga nikoli ni uspelo zavzeti.

Vurberk je bil eden najlepših slovenskih gradov. V dvonadstropnem obzidanem kompleksu je bilo 36 razkošno opremljenih sob, v pritličju pa so bili prostori za oskrbnika in služinčad, kuhinja in shrambe. Velik del grajskih dragocenosti in opreme danes hranijo v ptujskem muzeju. Tod je bilo pomembno ribolovno območje, v bližnjih dravskih rokavih pa je še do sredine 18. stoletja živela velika kolonija bobrov. Med svetovnima vojnama je ruski Rdeči križ v gradu uredil sanatorij za pljučne bolezni, znan tudi v tujini. Takrat so grad temeljito obnovili, napeljali vodo in elektriko ter centralno kurjavo. Žal so ga med 2. svetovno vojno bombardirala zavezniška letala. Grajski zidovi so bili močno poškodovani, a po vojni ni bilo volje za obnovitev. Šele leta 1979 so na pobudo lokalnega turističnega društva obnovili spodnje dvorišče z vhodnim portalom, dve manjši poslopji in del obzidja. Notranje dvorišče so kasneje uredili v prireditveni prostor z odrom pod obzidjem in polkrožno tribuno.

Kraj skozi čas

Precej bolje je ohranjena cerkev device Marije Vnebovzete iz 18. stoletja. Na tem mestu je že več stoletij prej stala cerkev sv. Nikolaja, zavetnika splavarjev in čolnarjev. Sprva je bila zgrajena le za grajske prebivalce, nekaj časa pa je bila tudi luteranska molilnica. Zanimive so podobe na cerkvenih zidovih. Med njimi so rimski nagrobnik s podobo keltske ženske ter nagrobniki z reliefi vurberških graščakov iz 16. in 17. stoletja. V bližnjem župnišču so od leta 1784 poučevali otroke, pravo šolo pa so dočakali leta 1889. Osemletko so leta 1982 zaprli.

Kar težko si je predstavljati, da je bilo tu nekoč upravno, gospodarsko in kulturno središče obdravskega dela Slovenskih goric. Janez Toplak iz turističnega društva mi pove, da so graščaki razpolagali z okoli dvajsetimi podložnimi vasmi. Med starejše stavbe danes spadajo le še bivša gostilna Berlinger ter sedež občine in policije. Kulturni dom trenutno obnavljajo. Nekoč so bili v njem hlevi, prvotna dvorana, kjer se je odvijala kulturna dejavnost Vurberka, pa je bila na grajski pristavi, ki je ni več. Nekoč so imeli v kraju dve trgovini, a žal so zaradi nedonosnosti zadnjo zaprli pred dvema letoma.

Cerkev device Marije Vnebovzete

Od lanskega leta lahko tako otroci kot starejši obiščejo adrenalinski park, ki je urejen v gozdu pod gradom. Obiskovalci se lahko pod budnim varstvom inštruktorjev poskusijo na različnih plezalnih poligonih, urejenih v krošnjah dreves. Čez gozdnato območje vodijo poti, ob katerih so označili 31 zdravilnih energetskih točk. Že v časih graščakov so sem v iskanju zdravja prihajali bolniki, ki so se morali sprehajati po določenih poteh in počivati na odrejenih mestih. Obiskovalcem so na voljo tudi navodila za uporabo zdravilnih točk.

Poleg upokojenskega in gledališkega društva je na Vurberku še turistično društvo, v katerem deluje okoli dvesto članov v različnih sekcijah (kolesarska, likovna, festivalski odbor ...). Društvo ima zgledno urejeno spletno stran, ki jo je pred ogledom Vurberka vsekakor priporočljivo obiskati. Skrbi za več prireditev. Ena izmed njih je Prvomajski pohod na Grmado (462 m). Znan je vurberški festival narodno-zabavne glasbe, ki junija vedno napolni grajsko prizorišče do zadnjega kotička. Ob farnem prazniku prirejajo velikošmarenski kolesarski maraton, udeleženci lahko izbirajo med dvema različno dolgima progama (34 in 47 km). Zadnjo avgustovsko nedeljo prirejajo tradicionalno srečanje pevskih zborov Štajerska poje. Omeniti pa velja vsaj še oktobrsko slikarsko kolonijo, na kateri likovniki amaterji upodabljajo zanimivosti Vurberka. Kolonijo zaključijo s trgatvijo in razstavo v kulturnem domu.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media