Kaj storiti, če kupite izdelek z napako
V nakupovalni praksi ni malo primerov, ko kupimo nekaj, za kar se kasneje izkaže, da ne deluje tako, kot bi moralo, oziroma ima napako. Neredko se potem zgodi, da nezadovoljni kupci odvihrajo nazaj v prodajalno, kjer se grdo skregajo z nič hudega slutečimi prodajalci, češ, z izdelkom, ki sem ga pošteno plačal, ste me opetnajstili.
Take jeznorite reakcije so običajno povsem odveč. V Sloveniji je namreč uveljavljena zakonodaja, ki je zelo zaščitniška do potrošnika in v skladu s katero ima na voljo celo vrsto jamčevalnih zahtevkov, ki jih lahko uveljavlja do prodajalca (v nekaterih primerih pa celo do proizvajalca) in s katerimi lahko večinoma dokaj gladko doseže, da v razumnem roku dobi izdelek, ki brezhibno deluje.
Odgovornost za stvarne napake in garancija
V zvezi z jamčevalnimi zahtevki moramo v praksi ločevati med odgovornostjo prodajalca za stvarne napake v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov in pa garancijsko odgovornostjo prodajalca (in tudi proizvajalca). Poglavitna razlika med obema oblikama odgovornosti je v tem, da se odgovornost za stvarne napake uporablja za vse vrste blaga in storitev, medtem ko obvezna garancija velja le za tehnično blago, ki je izrecno navedeno v pravilniku o blagu, za katerega je izdana garancija za brezhibno delovanje stvari. Kot primere takega tehničnega blaga lahko navedemo televizijski sprejemnik, motorno kosilnico, računalnik, telefon, motorno vozilo, sušilnik za lase ipd.
Druga pomembna razlika med obema institutoma je ta, da lahko pri stvarnih napakah kupec odgovornost uveljavlja le pri prodajalcu, medtem ko lahko pri obvezni garanciji odgovornost uveljavlja tako pri prodajalcu kot tudi proizvajalcu (uvozniku).
Pri stvarnih napakah lahko kupec po lastni izbiri uveljavlja katerega koli izmed jamčevalnih zahtevkov (zahteva za odpravo napake, zamenjavo stvari, znižanje kupnine, lahko odstopi od pogodbe), medtem ko je pri garanciji uveljavljena tako imenovana hierarhija zahtevkov: najprej mora uveljavljati odpravo napake, nato zamenjavo stvari in šele kasneje znižanje kupnine oziroma odstop od pogodbe.
Biti moramo aktivni
Pri stvarnih napakah prodajalec odgovarja za napake na stvareh dve leti od izročitve stvari oziroma eno leto, če gre za rabljeno blago. Kupec pa mora ravnati aktivno – torej sporočiti prodajalcu napako v dveh mesecih. Pri garanciji pa garant odgovarja najmanj eno leto od izročitve stvari (po lastni izbiri lahko tudi več) oziroma najmanj en mesec, če gre za rabljeno blago.
Potrošnikom svetujemo, da najprej uveljavljajo svoje pravice na podlagi odgovornosti prodajalca za stvarne napake, in to predvsem zato, ker je rok, v skladu s katerim mora prodajalec izpolniti potrošnikov zahtevek, precej krajši od roka pri garanciji (8 dni, pri garanciji je rok 45 dni).
Pri obeh postopkih je nekoliko različen tudi postopek uveljavljanja pravic. Pri stvarni napaki mora torej potrošnik prodajalca obvestiti o napaki v dveh mesecih od tedaj, ko je bila napaka odkrita. V samem obvestilu o napaki mora potrošnik natančno opisati napako in prodajalcu omogočiti, da stvar pregleda, zato svetujemo, da je samo obvestilo o napaki (tako imenovana notifikacija napake) podano v pisni obliki. O napaki lahko potrošnik sicer prodajalca obvesti tudi osebno, o čemer mu mora prodajalec izdati potrdilo.
Pri garanciji mora potrošnik paziti na to, da uveljavlja napako v garancijskem roku (spomnimo: ta mora trajati najmanj eno leto). V praksi se garancija uveljavlja tako, da potrošnik prodajalcu (ali pa proizvajalcu oz. uvozniku) prinese na njegov sedež garancijski list skupaj z računom za kupljeni izdelek.
Nič ni sicer narobe, če potrošnik garancijo uveljavlja pisno oziroma tako da kupljeni izdelek prodajalcu (proizvajalcu, uvozniku) vrne po pošti skupaj s pisnim zahtevkom, da uveljavlja garancijo, ki mu naj predloži tudi garancijski list in račun.
