Spremembe prehranjevalnih navad so dolgoročna naložba

Dobro počutje | nov. '17

Kljub prizadevanju prehranskih strokovnjakov in zdravstvenih delavcev za pomen zdravega načina življenja (uravnotežena, pestra hrana, vsakodnevno gibanje, izogibanje škodljivim navadam) se v Sloveniji zdravo prehranjuje manj kot polovica prebivalstva. Hkrati pa o hrani in prehrani med ljudmi kroži nešteto nasprotujočih si ali napačnih škodljivih informacij.

Kot ugotavljajo na Inštitutu za javno zdravje, Slovenci pojemo premalo sadja, zelenjave, polnovrednih žit in izdelkov, stročnic, rib in prehranskih vlaknin, ki so pomembni varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Po drugi strani zaužijemo preveč soli in sladkorja ter nezdravih maščob. Pogosto prehranjevanje zunaj doma (lokali s hitro prehrano, restavracije) pomeni, da uživamo veliko predelane hrane, ki je sicer energijsko bogata, a revna s hranili, in prevelike porcije. Vse to pa so razlogi, da ima pri nas kar vsaka druga odrasla ženska in več kot 70 odstotkov odraslih moških prekomerno telesno težo. Po podatkih evropskega statističnega urada je Slovenija na sedmem mestu med državami EU z najvišjim deležem prebivalcev s prekomerno telesno težo. Takih je 19,2 odstotka, največji delež pretežkih ljudi je v starostni skupini od 45 in 64 let.

Manj soli in sladkorja

Številne kronične bolezni nastanejo zaradi neustreznega prehranjevanja in nezdravega življenjskega sloga, ki ne vplivata le na kakovost življenja vsakega posameznika, pač pa hkrati obremenjujeta celotno družbo. Zato strokovnjaki nenehno poudarjajo: spremembe prehranjevalnih navad so dolgoročna naložba. Ukrepov, ki spodbujajo bolj zdravo prehranjevanje, je kar nekaj, od prepovedi reklamiranja nezdravih živil na televiziji v času otroškega programa do uredbe o omejevanju uporabe nezdravih transmaščob v živilih ter preoblikovanja oziroma izboljšanja živilskih izdelkov. V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije poteka program za razširitev ponudbe živilskih izdelkov z manjšo vsebnostjo sladkorja, soli in maščob ter takih z večjo vsebnostjo bolj zdravih hranil (prehranske vlaknine, vitamini, minerali). Tako imenovana zaveza odgovornosti spodbuja k zmanjševanju porcij predpakiranih živil ter doslednemu označevanju hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže.

Na Inštitutu za nutricionistiko vsako leto izpeljejo razpis za inovativna živila z ugodno prehransko sestavo in jih tudi nagradijo. Pohvalno je, da nekatere trgovske verige že znižujejo količino soli in sladkorja v izdelkih svojih blagovnih znamk. To počnejo počasi in postopoma (za okoli 6 odstotkov manj soli na izdelek), saj se morajo potrošniki prilagoditi spremenjenim okusom. Tako prodajalci kot proizvajalci se namreč pritožujejo, da potrošniki izdelkov z okusom, ki ga niso vajeni, ne kupujejo.

Zaupanja vreden vir informacij

Da bi kaj kmalu na trgovskih policah prevladovala živila, ki ustrezajo načelom zdravega življenja, ni pričakovati. A kdor ceni svoje zdravje, bo živila nakupoval bolj premišljeno. Takih ljudi pa je vedno več. Zadnja raziskava Zdrav življenjski slog iz leta 2016 je namreč pokazala, da zajtrkuje vedno več ljudi in da poraba sladkih pijač rahlo upada. Tako se počasi le uresničujejo cilji nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti Dober tek, Slovenija, ki ga promovira ministrstvo za zdravje. Eden od teh je zasnova portala Prehrana.si. Nastal je s sodelovanjem Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, na njem pa so objavljene verodostojne, strokovne in razumljive informacije o hrani in prehrani. Vsebine za posamezne ciljne skupine prebivalcev pripravljajo strokovnjaki z različnih področij. Objavljeni so nasveti in prehranska priporočila, informacije o hranilni sestavi živil in njihovih sestavinah, aktualne novice in dogodki s področja prehrane pa tudi primeri dobrih praks proizvajalcev ali prodajalcev živilskih izdelkov. Marsikdo išče informacije s področja prehrane na internetu, kjer pa je izjemno veliko nasprotujočih si ali celo napačnih informacij. Zato na portalu razlagajo in pojasnjujejo različne mite s področja prehrane. Med drugim se lahko prepričate, ali je bolj zdravo uporabljati maslo ali margarino, ali lahko olivno olje nadomestite s kokosovim in podobno.

Anita Žmahar, fotografija: NIJZ 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media