Nadzorniki za okolje

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | nov. '17

»Če v Ljubljani vidite polomljena drevesa, poškodovane klopi v parku, razbite luči javne razsvetljave, porisane fasade, uničeno ograjo na mostu, luknje na javnih površinah za pešce, prevrnjene smetnjake ali odpadke, nametane po ulicah in cestah, avtomobile, parkirane na zelenicah ali celo na otroških igriščih, itd., potem vse to fotografirajte in o svojih opažanjih obvestite zelene nadzornike. Mi vedno čim prej ukrepamo,« svetuje arhitekt Janez Koželj, podžupan in predsednik Društva zelenih nadzornikov Ljubljane.

V upravnem odboru društva redno pregledujejo pritožbe, ki so prispele po pošti na Štefanovo 9 v Ljubljani ali na elektronski naslov: info@drustvo-zelenihnadzornikov.si. Potem nemudoma opozorijo oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, Snago ali pa mestno redarstvo. »Naj se pohvalim, da navadno javne službe MOL v nekaj dneh ukrepajo.«

Pravzaprav si Janez Koželj želi, da bi jih Ljubljančani takoj obvestili o vsakem problemu pri urejanju javnih površin, predvsem v lokalnem okolju, kjer živijo. Vsega namreč niti pregledniki iz javnih služb, ki skrbijo za urejenost mesta, ne morejo vedeti. Zato potrebujejo obvestila s terena. »Mestne ulice, trgi in parki so naša skupna dnevna soba oziroma razširjeno stanovanje, zato skrbimo, da bomo živeli v čistem in urejenem okolju. Ne jezite se za štirimi stenami, kako je vse narobe, ampak nas o nepravilnostih, ki ste jih opazili, čim prej obvestite.«

Zeleni nadzorniki

Društvo zelenih nadzornikov so ustanovili novembra leta 2014. »Da bi ljudi ozavestili, izkoristimo vsako priložnost, da pridemo v medije, kjer vedno znova in znova ponavljamo, da nihče ne more bolje skrbeti za naše okolje kot mi sami z lastnim zgledom in delovanjem!« Posebej opozarja, da stara kolesa, odsluženi pralni stroji ali štedilniki ne spadajo v Ljubljanico, Savo ali bližnji gozd, saj lahko vsakdo pokliče Snago, ker to podjetje izven svojih rednih akcij vsakemu stanovalcu Ljubljane enkrat na leto brezplačno odpelje na smetišče tudi večje kosovne odpadke, ki jih ne potrebuje več: pohištvo, preproge …

Zeleni nadzorniki si tudi prizadevajo, da bi se jim pridružilo čim več ljudi, ki jim ni vseeno, v kakšnem mestu živijo. »Občasno organiziramo tudi skupne akcije ali pa pri očiščevalnih akcijah pomagamo javnim službam, da bodo lažje vzdrževale naše okolje čisto in lepo urejeno.« Tako vsako leto čistijo Tivoli ali katero od stanovanjskih sosesk.

Ker je skrb za čisto okolje čedalje bolj v ospredju, načrtujejo tudi obiske vrtcev in šol. »Pomembno je, da otroke v najnežnejših letih naučimo odgovorno ravnati z okoljem ter jim pomagamo razviti kritičen odnos do neprimernega smetenja, uničevanja, neločevanja odpadkov itd.,« poudari in doda, da želijo vključiti medse tudi starejše, ki imajo navadno čas za prostovoljno delo in radi skrbijo za lepo okolico.

Pasji iztrebki

Zeleni nadzorniki si tudi želijo, da bi lastniki psov začeli pasje iztrebke spravljati v vrečke, ki so prijazne do okolja. »Veste, običajne plastične vrečke v okolju razpadajo več kot sto let, zato je čas, da preidemo na hitro razgradljive, takšne, ki so okolju prijazne, čeprav so malce dražje,« nadaljuje in ne pozabi povedati, da je v Ljubljani registriranih približno 21 tisoč psov. Če njihovi lastniki na dan porabijo le dve vrečki, je to 42 tisoč vrečk na dan, 1,26 milijona na mesec in 15,1 milijona na leto! »Plastične vrečke torej predstavljajo veliko breme za okolje!«

In končno: Zeleni nadzorniki Ljubljane razmišljajo tudi o tem, da bi vsem košem za smeti v naši prestolnici dodali pokrove. Že dolgo namreč ugotavljajo, da mesta ne smetijo le ljudje, pač pa vedno bolj tudi vrane, ki raznašajo smeti po zelenicah.

Kaj delajo zeleni nadzorniki?

Njihova poglavitna naloga je opazovati in dokumentirati vse nepravilnosti v javnem prostoru, med katerimi najbolj izstopajo:

– nedovoljeno odlaganje odpadkov v mestu, naravi, gozdovih,

– zanemarjanje in uničevanje mestnega zelenja, zelenic, nasadov in drevja,

– poškodovanje uličnega pohištva in cestne opreme, klopi, miz, košev, svetilk, igral,

– slabo vzdrževanje pločnikov, kolesarskih stez, prehodov, poti, nabrežij, otroških in športnih igrišč,

– onesnaževanje javnih površin in voda s smetenjem, pasjimi iztrebki, odlaganjem smeti,

– nedovoljeno risanje grafitov, še posebej na javnih poslopjih in kulturnih spomenikih.

Podpisa pod slikami:

- Janez Koželj

- Smeti v fontani na Herbersteinovi ulici krasijo to ploščad že nekaj let. Počistiti in usposobiti bi jo morala predvsem dva največja lastnika: Mercator s poslovno stavbo in trgovino ob ploščadi in revizijska hiša Ernst&Young. Zaradi neodgovornega lastništva pa ju žal nihče ne preganja in kaznuje.

Besedilo in fotografiji: Neva Železnik


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media