Prehrana psov in mačk
Pogovori o tem, kaj naj bi jedel naš pes ali maček, so vedno zanimiva tema v vseh veterinarskih ambulantah in povsod, kjer se srečujejo lastniki, saj so mnenja zelo deljena in so si včasih prav nasprotujoča.
Za razumevanje, kaj naj bi jedel naš pes, moramo najprej poznati vsaj osnove prehranjevanja mesojedov v naravi. Ko ujamejo svoj plen, ga požrejo s kožo, dlako, kostmi in drobovjem. Drobovina je skupaj s črevesno vsebino vir vitaminov. Z mišičnino (mesom) dobijo kakovostne beljakovine in maščobe, kar jim predstavlja izvor za energijo. Zaužijejo tudi kri in skelet oziroma kosti, ki so bogate z mineralnimi snovmi, koža in dlaka pa kot balastna snov pomagata pri pospeševanju in uravnavanju prebave. Zato pes potrebuje vse hranilne snovi v pravem razmerju.
Beljakovine prinašajo aminokisline v organizem. Ogljikovi hidrati se pretvarjajo v toploto in energijo, odvečni del pa se pretvori v maščobo, ki se nalaga v telesu. Vlaknine v hrani potrebujejo zato, ker pospešujejo potovanje hrane po črevesju, tako da prebava poteka lažje, vsrkavajo pa tudi strupene stranske izločke in živali dajejo občutek sitosti. Maščobe so vir energije in toplote, v telesu pa so sestavni del celičnih membran, ovojnic živcev in žolča. Če jih je premalo, se začnejo pojavljati težave s kožo (suha, pusta, neelastična, brez leska, luskinasta, izpuščaji). Vitamini povečujejo odpornost, pospešujejo rast in omogočajo nemoteno delovanje žlez in živčevja. Med rudninskimi snovmi sta najpomembnejša kalcij in fosfor za tvorbo in razvoj kosti, vendar je treba paziti, da z dodajanjem ne pretiravamo. Najnovejše raziskave kažejo, da je predvsem pri mladičih velikih pasem zaželeno, da je teh vsebnosti manj, da kosti enakomerno rastejo in se razvijejo.
Ne pozabimo na vitamine
Psa ali mačka lahko hranimo z industrijsko pripravljeno hrano, ki je lahko v obliki suhe hrane, kot so briketi, peleti, ali v konzervi. Doma pripravljena hrana za psa mora vsebovati beljakovine (mišičevje, drobovina, hrustanec, kite, mleko in mlečni izdelki, jajca), ogljikove hidrate (testenine, riž, zdrob, ovseni kosmiči, zelenjava) in maščobe (rastlinska olja, živalska maščoba). Dodajati moramo še vitaminsko-mineralne dodatke.
Psa hranimo vedno na istem mestu, tla naj bodo iz takega materiala, da se lahko čistijo. Lahko jih obložimo s časopisnim papirjem, ki ga zamenjamo. Mladiče hranimo večkrat na dan, pa tudi za odrasle je boljše, če dobivajo dnevni obrok hrane razdeljen: jutranji obrok naj pokriva približno 20 do 30 odstotkov potreb, popoldanski obrok pa približno 70 do 80. Popoldanski ne sme biti pozno zvečer, ponoči hrane nimamo na razpolago.
Količino hrane vedno prilagodimo starosti, velikosti, telesni teži, kondicijskemu stanju, okolju, kjer prebiva, ter temu, kako aktivne so naše živali. Pri tovarniško pripravljeni hrani upoštevajmo navodila proizvajalca, morda je dodamo 10 odstotkov več za bolj lačne oziroma odvzamemo 10 odstotkov za manj požrešne. Upoštevati pa moramo še priboljške, saj imajo tudi ti določeno kalorično vrednost. Drugačna pravila prehrane veljajo za breje in doječe psice, mladiče po odstavitvi, odraščajoče mladiče ter starejše pse. Mesojedi naj bi na dan dobili tudi dovolj vode, in sicer povprečno 50 do 70 ml na kilogram telesne teže na dan.
Vedno se moramo izogibati hrani, ki ne odgovarja, ki povzroča kakršne koli prebavne težave, morebitne alergijske reakcije, pordelo, srbečo kožo ... V prehrani živali pa so prepovedani: alkohol, čebula, česen, gobe, čokolada, kofein in tein, grozdje, rabarbara, oreški, koščičasto sadje, sol, odsvetujemo tudi mleko in mlečne izdelke, saj psi nimajo dovolj encima za presnovo teh snovi.
