Kultura kratke
Srednjeveška Ljubljana
Nedavne arheološke raziskave v središču prestolnice so odgovorile na prenekatero vprašanje glede urbanega razvoja Ljubljane v srednjem veku, njene začetke pa premaknile v čas okoli leta 1000. Izjemna odkritja je posebej poudaril avtor razstave in muzejski arheolog Martin Horvat. Lesene posode na Stritarjevi ulici, najdba usnjarskih izdelkov z današnje Krojaške ulice, presenetljiva najdba vitezovega groba, ki pomeni enkratno priložnost vpogleda v osebno zgodbo mladega moškega viteškega stanu, do reformacije v Ljubljani so zanimivosti z razstave, ki bo na ogled od 14. 11. do 2. 5. 2018 v Mestnem muzeju Ljubljana. Od 16. do 18. novembra pa bo v Ljubljani potekala 3. mednarodna arheološka konferenca Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost.
120 let od prve kinopredstave na Ptuju
Mestni kino Ptuj se ponaša z nazivom najstarejšega še aktivnega kino prizorišča v Sloveniji. Njegova upravitelja, Center interesnih dejavnosti Ptuj in Zgodovinski arhiv na Ptuju, sta pripravila razstavo, ki obiskovalcem prikaže historiat prepoznavne hiše na Cvetkovi 1, v kateri domuje kino, ter najzanimivejše poudarke iz dolge zgodovine kina v tem mestu. Veselje, da je kino preživelo vse udarce, ki so mu jih zadali televizija, videoteke in svetovni splet, da doživlja renesanso s programsko usmeritvijo v kakovostne filmske in obfilmske vsebine, je veliko. Ob razstavi je izšla tudi knjiga, ki z besedilom avtorjev Katje Zupanič, Klemna Žuna, Mateje Lapuh in dr. Dejana Zadravca predstavlja zgodovino ptujskega kina.
Jeseničani: od kod in kam?
Od kod so prišli Jeseničani, kaj so prinesli s seboj, kaj ohranili? To so raziskovali v Železarskem muzeju na Stari Savi (Jesenice) in pripravili razstavo, za katero so zbrali zgodbe delavcev, katerih predniki so prišli od drugod in si tu ustvarili družine. »Omenjamo uspehe železarjev, zdravnike in športnike, Jeseničane, ki so danes znani v svetu. S področja kulturne zgodovine pa v ospredje postavljamo jeseniške profesionalne glasbenike in dramske igralce,« je povedala direktorica muzeja in vodja projekta Irena Lačen Benedičič. Predstavljenih je 41 posameznikov, njihove življenjske zgodbe in predmeti, ki so jih prispevali sami ali jih je muzej pridobil od drugih. Med predmeti je dres LA Kings Anžeta Kopitarja, evrovizijski pripomočki dueta Maraaya … Nastaja tudi virtualni katalog, ki ga bodo še dopolnjevali, ker želijo vključiti vanj nove zgodbe o selitvah.
Pravljični balet Hrestač na ledu
Gallusova dvorana Cankarjevega doma se bo 11. in 12. novembra spremenila v ledeno pravljico, gostila bo Sanktpeterburški državni balet na ledu z uprizoritvijo baleta Hrestač. Drsalci tega znamenitega baleta, ki je nastal pred 150 leti, so uprizorili več kot 7.000 predstav po vsem svetu, večina pa je v individualnih nastopih ali dvojicah osvojila ruska in mednarodna priznanja v umetnostnem drsanju. S pomočjo glavnega koreografa Konstantina A. Rassadina elemente atletskega umetnostnega drsanja združujejo z elementi klasičnega baleta in jih povežejo v glamurozno zgodbo. V Cankarjevem domu bo še 28. LIFFe (mednarodni filmski festival – od 8. do 19. novembra)