V bolezni nismo radi sami

nov. '17

Sogovornike smo spraševali, kdo skrbi zanje, kadar so bolni, in ali skrbijo za koga bolnega.

Peter Ogorelec, upokojeni arhitekt, Nadgorica-Črnuče: »Do zdaj nisem potreboval nobene pomoči. Če ne bi zmogel, bi mi pomagali moji najbližji. Trudim se ostati neodvisen od pomoči drugih. Prepričan sem, da veliko ljudi moje starosti nima take sreče kot jaz. Prav bi bilo, da bi za pomoč pri domačih opravilih starejših in bolnih ljudi usposobili nezaposlene, ki prejemajo denarno nadomestilo. Vsakemu, ki bi bil deležen brezplačne pomoči, bi polepšali dan. Tako bi naredili majhen korak k socialni družbi, za katero se tako radi razglašamo.« 

Stane Kern, upokojeni komercialist, Zgornje Pirniče pri Medvodah: »Vesel sem, da v primeru večjih zdravstvenih težav in tudi sicer lahko skrbi zame žena. Spremlja me tudi k zdravniku in po nujnih opravkih. Oba si želiva, da bi ostala čim dlje doma in da bi v primeru hujših bolezni in nezmožnosti lahko skrbela zase, priskočili pa bi na pomoč tudi svojci (delno), delavci zdravstvenih in socialnih služb, različni servisi (kuhinje, čistilni servisi ...) in drugi.«

Tomo Mrzlikar, upokojeni trgovec, Ljubljana: »Ob povsem običajnih boleznih kar učinkovito poskrbim sam zase. Letos sem prvič resno zbolel, tako da je bila potrebna operacija. Prvi teden po vrnitvi domov sem bil povsem nemočen in prvič odvisen od pomoči drugih. Pomagali so mi najožji družinski člani. Njihova skrb zame me je tudi psihično okrepila, tako da sem hitreje okreval in se vključil v svoje običajne življenjske dejavnosti.«

Emira Brdakić, delavka Iskraemeco, Kranj: »V času bolezni mi je v največjo oporo mož, ki je res pozoren in skrben. Raje se obrnem nanj, kot da bi obremenjevala hčeri, kajti mladi danes večinoma nimajo pravega potrpljenja in časa, kar pa sicer tudi razumem. Žal se vse premalo pogovarjamo o starosti, bolezni, nemoči, kot da nas ta ne bi nikoli doletela. Vsak si želi čim dlje živeti doma in biti samostojen. Če pa bom potrebovala pomoč, bom šla v dom starejših, ker ne želim obremenjevati svojcev.«

Marija Murovec, višja medicinska sestra, Šempas: »Živeti z dializo trikrat na teden ni enostavno, a kadar je posredi ljubezen, je to postranska stvar. S transplantacijo ledvic sva se sicer veselila življenja, kakršnega imajo vsi drugi, a trajalo je le šest let. Od takrat mož redno hodi na dializo in naše življenje je podrejeno temu, a ni težko, saj si ga organiziramo tako, da se imamo kljub temu lepo. Seveda je za nami tudi veliko zapletov in posledično operacij, tedaj smo trdno drug drugemu v oporo.«

Simona Selko, diplomirana medicinska sestra, Zdravstveni dom Ljubljana, enota Šiška: »Posameznike obiskujemo na terenu od rojstva do smrti. Ob bolezni obiščemo bolnika na predlog osebnega zdravnika, ki za to izda delovni nalog. Če gre za nadaljevanje zdravljenja, nas o tem obvestijo iz bolnišnice ali pa se bolnik oziroma svojci neposredno obrnejo na nas. Obliko pomoči in storitev določita osebni zdravnik in patronažna sestra, ko se seznani s stanjem. Prav tako jih seznani tudi z možnostmi drugih oblik pomoči.«

Branka Rapoša, upokojena komercialistka, Ljubljana: »Po moževi smrti sem ostala sama, hčerka je oddaljena več tisoč kilometrov in me lahko ob bolezni podpira le po telefonu in Skypu. Ko sem po lanski operaciji ahilove tetive več tednov hodila s pomočjo bergel, sem spoznala, kako neprecenljiva sta skrb in opora prijateljic in sorodnikov. Izjemno dragocena je bila tudi pomoč skrbne patronažne sestre, močno pa me je razočarala kakovost dostavljenih kosil iz bežigrajskega doma upokojencev.«

Anka Rozman, upokojena poslovna sekretarka, Vodice: »Kadar zbolim, se po pomoč obrnem na ožjo družino. Ker živim v manjšem kraju, je včasih problem prevoz do zdravnika ali na terapije. Kadar nimam prevoza, pokličem taksi. Dobro je že to, da me nekdo vsaj spremlja. Vsakdo si želi biti samostojen čim dlje. Če bom kdaj potrebovala pomoč, ki mi je domači ne bi mogli dajati, bom odšla v dom starejših. Ne bi želela obremenjevati svojcev.«

Besedilo in fotografije: novinarski krožek Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media