Toplo gredo naredimo še pred zimo
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Tople grede so bile že od nekdaj namenjene vzgoji sadik spomladi. V zimi brez snega jo lahko pripravimo že novembra. V tople grede lahko že februarja sejemo čebulo iz semena. Konec februarja sejemo tudi solato, kolerabico, cvetačo, zgodnje zelje in druge vrtnine. V sredini marca sejemo tudi cvetice ali peteršilj. Uporabne so tudi pozimi.
Toplo gredo sestavljamo po plasteh in delamo čim hitreje. Delo opravimo še pred zimo.
Oblikovanje plasti v topli gredi
Na koncu gredo pokrijemo z okni ali steklom. Tako se s pomočjo sonca, svežega hlevskega gnoja ali mešanice slame, vode in sladkorja ogreje že v nekaj dneh. Da ponoči toplota ne uhaja, jo pokrijemo z lesom, staro odejo ali slamarico, ki jo lahko spletemo tudi sami.
Če želimo pridelati puljene sadike, zadnjo plast zaključimo z nekoliko več zemlje. Takšen način vzgoje sadik je v zadnjem času že nekoliko pozabljen. Bolj priporočamo setve v multiplošče in jih položimo na zemljo, ki zaključuje zgornjo plast tople grede. V tem primeru toplo gredo zaključimo z nekaj manj zemlje, saj se sadike razvijajo v setvenih ploščah s posejanimi rastlinami.
Kaj sejemo v toplo gredo?
V tople grede lahko že konec februarja sejemo solato, rukolo, redkvico, kolerabico, cvetačo, brokoli in zgodnje zelje. Solato najprej sejemo v multiplošče in jo do kalitve hranimo v hiši ali stanovanju pri temperaturi 20 °C. Takoj ko opazimo mlade kalčke, jo prestavimo v toplo gredo, da se sadika ne pretegne. Samo na tak način namreč vzgojimo kakovostno sadiko solate. Ne pozabimo tudi na setev za sadike kolerabice, cvetače, brokolija in zgodnjega zelja. Če nam ostane še kaj prostora, lahko sejemo tudi rukolo in redkvico. Februarja v toplo gredo sejemo tudi čebulo iz semena. Tako sami pridelamo sadike avtohtonih domačih sort, ki jih ne najdemo v trgovinah. V tople grede lahko sejemo tudi por.
Kako jo uporabimo pozimi?
Tople grede v zimskem času uporabljamo namesto zasipnic. Najprej seveda odstranimo zemljo in drugo vsebino. Robove obdamo s koruznico, na tla pa položimo nekaj smrekovih vej, koruznice in slame. Če tople grede ne izpraznimo jeseni, v gredo »posadimo« očiščene glave zelja in ohrovta. Primerne so tudi za prezimovanje endivije in radiča. Vse vrtnine postavimo tako, da se ne dotikajo. Okna pokrijemo s slamarico ali lesenimi pokrovi. Uporabna je tudi koruznica. Radič in endivija tako ostaneta do začetka januarja. Druge vrtnine lahko uživamo tudi januarja in februarja.
