Kritično o zdravstvu in spremembah pokojninske zakonodaje

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | nov. '17

Predstavniki Zdus: Vera Pečnik, Janez Sušnik in Martin Toth (z leve)

Na novinarski konferenci Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) so predstavili svoja stališča do novele zakona o zdravstveni dejavnosti, seniorske olajšave in predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZPIZ-2.

Martin Toth, član Zdusove ekspertne skupine za zdravje, je dejal, da v Zdusu ne podpirajo pobude za razpis referenduma o zakonu o zdravstveni dejavnosti. Prav tako ne podpirajo zahtev, da bi podeljevanje koncesij še bolj sprostili. Menijo celo, da bi moralo podeljevanje koncesij potekati na podlagi razpisov potreb, skladno z merili za določitev mreže javne zdravstvene službe. Ker te v Sloveniji kljub zakonskim določilom nimamo, je tudi podeljevanje koncesij, ki so sestavni del te javne mreže, v neskladju z veljavno zakonodajo.

Odklonilno stališče do pobude zdravnikov za referendum ne pomeni tudi odklonilnega stališča do zasebnega dela v mreži javne zdravstvene dejavnosti. Zahtevajo le ustrezno pravno ureditev možnosti opravljanja javne zdravstvene dejavnosti v obliki zasebnega dela po vzoru nekaterih evropskih držav (npr. Nemčije) ali oblik mešanega javno-zasebnega opravljanja programov, ki so financirani iz javnih sredstev (obveznega zavarovanja).

Menijo, da mora podeljevanje koncesij v prihodnje potekati skladno s potrebami na posameznih področjih in območjih, ugotovljenimi na podlagi meril za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti, in ne more biti prepuščeno ambicijam in željam posameznih izvajalcev ali okolij.

Ob podeljevanju koncesij je nujno zagotoviti jasno mejo med javno dejavnostjo, ki jo opravlja posamezni izvajalec, in morebitno zasebno dejavnostjo ter glede delovnega časa, finančnih sredstev itd. Zasebno dejavnost bi lahko opravljali le po opravljenih obveznostih do javnega sistema oziroma koncesijske pogodbe. Izvajalci, ki pridobijo koncesijo, morajo biti glede svojih obveznosti izenačeni z izvajalci v javnih zavodih, kar velja za določanje njihovega programa dela, standardov, normativov, cene storitev in vključevanja v nujno medicinsko pomoč in dežurstva. 

Za pravno ureditev mešane javno-zasebne dejavnosti nam je lahko vzor ureditev v Nemčiji, je poudaril Toth. Tam ni zdravstvenih domov ne koncesionarjev in vso dejavnost na primarni ravni opravljajo zasebniki na neprofitni način. Za to pa bi bil potreben zakon oziroma spremembe zakona o zdravniški službi ter zdravstveni dejavnosti.

Pobuda za vrnitev seniorskih olajšav

Janez Sušnik, predsednik Zdusa, je dejal, da so že v letu 2016 predlagali uvedbo osebne olajšave za osebe po dopolnjenem 70. letu starosti, t. i. seniorsko olajšavo, ki jo je ukinil zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o dohodnini (Ur. list RS 96/2013). Uživalci pokojnin do višine 1.332 evrov so bili do spremembe zakona oproščeni plačila akontacije dohodnine, kar pomeni, da je imela nova določba vpliv na obračun pri višjih pokojninah.

Dejal je, da predlagajo ponovno uvedbo seniorske olajšave, in sicer kot sta jo določala pravilnik o določitvi olajšav in lestvica za odmero dohodnine za leto 2013 (Ur. list 102 z dne 21. 12. 2012). Iz analize gmotnega položaja upokojencev je razvidno, da se stroški preživetja s starostjo dvigujejo, in sicer pri starosti 70 let za 11 odstotkov, in naraščajo do 30 odstotkov. Tudi zato predlagajo, da se seniorska olajšava ponovno uvede in velja za uživalce, ki bi dopolnili 70 let starosti.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZPIZ-2

Janez Sušnik je predlagal, da se sprejme nova ureditev, ki zajema upoštevanje dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker se jim po ZPIZ-2 doba, ki so jo pridobili s prostovoljnim vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred letom 2013, ni več štela na enak način kot po predhodni ureditvi pred letom 2013.

ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. 1. 2013, je delavcem, ki so se prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bi si zagotovili pravico do starostne pokojnine, sami plačevali prispevke z namenom ohranitve obsega pravic v zvezi s starostno upokojitvijo, kot jih je določala dotedanja zakonodaja, odvzel pričakovane pravice in se jim je zaradi uveljavitve ZPIZ-2 starostna pokojnina odložila. Uživalec pokojnine, ki je z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2013 uveljavil pravico do pokojnine, ki je zanj manj ugodna, lahko zahteva novo odmero pokojnine.

Dopolnitev zakona z novim 134. a členom je pobuda, da delavec, če nima obračunanih prispevkov, ker njegov delodajalec krši zakon, pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne bo prikrajšan.

Za pridobitev pravice do pokojnine sta dva pogoja, in sicer pokojninska doba in starost. Pridobivanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je načeloma vezano na predhodno plačilo prispevkov, saj se v zavarovalno dobo v skladu s 133. členom ZPIZ-2 štejejo le obdobja zavarovanja, če so bili za to plačani prispevki. Ne glede na to pravilo se po 134. členu ZPIZ-2 štejejo tudi obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se delavcem v delovnem razmerju obdobja zavarovanja štejejo v pokojninsko dobo v celoti in se upoštevajo tako pri izpolnitvi pogojev kot odmeri pravice. Če delodajalec ne naredi obračuna prispevkov za svojega delavca, naj bi v prihodnje obračun prispevkov namesto delodajalca naredil ZPIZ in ta obračun posredoval Fursu, ki bo delodajalca terjal za prispevke. Ko bo obračun narejen, bo delavec imel priznano pokojninsko dobo in ustrezne pravice. To pa ne velja za druge kategorije zavarovancev (samozaposlene, družabnike), ker so ti dolžni sami za sebe narediti obračun in plačati prispevke v primerjavi z delavci v delovnem razmerju, ki običajno nimajo vpliva na delodajalca, da le-ta naredi obračun in plača prispevek.

Nagrada državljan Evrope je doma

Po podelitvi s priznanjem v roki (z leve): Igor Šoltes, Rožca Šonc, Mateja Kožuh Novak, Vera Pečnik in Ivo Vajgl

Že pred nekaj meseci je Zdusov prostovoljski program Starejši za starejše prejel nagrado državljan Evrope na predlog evropskih poslancev Igorja Šoltesa in Iva Vajgla. Sredi oktobra pa je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekala slavnostna podelitev.

Nagrado je ob navzočnosti skupine prostovoljk in prostovoljcev prevzela njegova pobudnica in nekdanja predsednica Zdusa Mateja Kožuh Novak. Na odru sta se ji pridružili še podpredsednica Vera Pečnik in vodja programa Rožca Šonc. »Zelo sem vesela, da so naše prostovoljke in prostovoljci prejeli nagrado državljan Evrope, saj to pomeni posebno priznanje. Evropska unija je prepoznala pomen programa, še preden je program to priznanje dobil doma. Upam, da bo to zganilo predvsem tiste, ki imajo v Sloveniji moč odločanja, da bomo lahko program razširili po vsej Sloveniji, saj trenutno za širitev ni dovolj sredstev. Menim, da je program Starejši za starejše izjemno pomemben projekt tako za starejše kot tudi za prihajajoče generacije …« je še dejala Mateja Kožuh Novak, obenem pa je državo pozvala, naj ne bo mačehovska in naj prepozna pomen projekta za celotno družbo. Prostovoljci sicer delajo zastonj, a treba je plačati potne stroške, če uporabljajo avtomobil. Denar je potreben tudi za 300 koordinatorjev, ki izobražujejo in usklajujejo 4000 prostovoljcev, je pojasnila.

Dobrega pol milijona za vso državo

Za sedanje delovanje programa, ki pokriva okoli 60 odstotkov Slovenije, potrebujejo po navedbah Mateje Kožuh Novak 600.000 evrov na leto, za delovanje po vsej Sloveniji pa bi potrebovali milijon na leto, od tega polovico od države.

»Nekatere občine res pomagajo, država pa je bolj mačehovska – da vsako leto, ampak absolutno premalo,« je poudarila Mateja Kožuh Novak po prevzemu nagrade v Bruslju.

Po njenih besedah starejši prostovoljci bistveno olajšajo delo socialnim delavcem. »Najdražje v Sloveniji je umiranje v bolnišnici. Če nekoga zanemariš, pristane v bolnišnici in umira v bolnišnici. To bi radi dopovedali politikom in strokovnjakom,« je opozorila.

Tudi evropski poslanec Igor Šoltes je okrcal državo: »Na koncu prostovoljcem ne ostane niti za par čevljev. To je žalostno. Pa ne gre samo za simboliko enega para čevljev, ampak za to, da se projekt prepozna kot projekt države.«

Država bi morala po Šoltesovih besedah prepoznati pomen tega edinstvenega projekta na temelju vrednot, ki zdaj v Evropi še kako manjkajo, in ga vključiti v proračun, ne pa da živi v paralelnem svetu.

Oster je bil tudi evropski poslanec Ivo Vajgl, ki si prav tako obeta, da bo zdaj tudi politika prisluhnila. »Vedno več bo starejših ljudi in vedno več pomoči bodo potrebovali, in ni prav, da si sami pomagajo, ob strani jim mora stati celotna družba,« je poudaril.

Vajgl si želi boljše sistemske skrbi za starejše – boljšo trajnostno oskrbo in ustrezne sodobne domove za starejše, tako da ne bodo le zadnja postaja v življenju, ampak da bodo starejšim omogočili še nekaj let prijetnega in dejavnega življenja.

Ugodnosti za člane društev

Zveza društev upokojencev Slovenije se je s partnerji Zavarovalnico Triglav, d. d., Avto-moto zvezo Slovenije in Avto Krka, d. o. o, dogovorila o ugodnostih za svoje člane. Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje so podpisali partnerske pogodbe, na podlagi katerih imajo člani društev upokojencev, ki se izkažejo z društveno izkaznico, ugodnosti pri storitvah partnerjev.

Besedilo in fotografija: Anja Šonc


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media