Pokojninska blagajna se krepi

Dobro je vedeti | nov. '17

Prejemniki zlatih, srebrnih in bronastih plaket ob 25. obletnici Zpiza (od leve): Dušan Bavec, Srečko Čater, Marjeta Potrč, Milan Škafar, Tatjana Čerin, Milan Utroša, Anka Tominšek, Janez Prijatelj, Nataša Belopavlovič, Jože Kuhelj, Nežka Ivanetič, Lučka Böhm in Marijan Papež

19. oktobra 2017 je minilo 25 let, odkar je bil v samostojni državi Sloveniji ustanovljen Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ta pomembni dogodek je zavod zaznamoval z izdajo posebnega zbornika in podelitvijo priznanj članom organov upravljanja za dolgoletno in uspešno delo ter generalnima direktorjema in delavki z najdaljšim delovnim stažem v zavodu. Podelili so zlate, srebrne in bronaste plakete. Slovesnost je zaznamoval tudi kratek kulturni program, ki ga je izvedla odlična klarinetistka.

Na redni seji sveta zavoda so med drugim obravnavali poročilo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Pri obravnavi so se omejili le na delovanje s področja invalidskega sklada. Iz poročila za leto 2016 je razvidno, da se število zaposlenih invalidov v obdobju od 2006 do 2016 giblje okoli slabih 4 odstotkov. Ključna naloga sklada je, da nadzira izpolnjevanje s predpisi določene kvote, ki jo morajo izpolnjevati delodajalci v zvezi z zaposlovanjem invalidov. Vsi delodajalci te kvote ne izpolnjujejo z zaposlovanjem, saj se v skladu s predpisi lahko odločijo za plačilo posebnega prispevka ali za nadomestno izpolnitev kvote. To storijo s sklenitvijo pogodbe o ustreznem poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, po kateri se priznajo stroški dela v višini najmanj 15 minimalnih plač letno za vsakega invalida, ki bi ga morali zaposliti v okviru predpisane kvote. Razveseljivo pa je, da nekateri delodajalci presegajo določeno kvoto oziroma invalide zaposlujejo tudi tisti, ki niso zavezanci za kvoto. Prav zato je spodbudno, da se takim delodajalcem zagotavljajo s predpisi določene nagrade za preseganje kvote.

V razpravi so člani sveta opozorili, da je potrebno tesnejše sodelovanje sklada s številnimi delodajalci, še zlasti kar zadeva prilagoditev delovnega mesta in sredstev za delo, da bi invalidi uspešneje izpolnjevali svoje zadolžitve. Že leta se opozarja, da je število tovrstnih prilagoditev tako skromno, da se zastavlja vprašanje, ali je taka pravica še utemeljena, če je v praksi ne izvajajo. Svet je poročilo sklada sprejel in pričakuje, da bo njegovo delovanje v prihodnje še aktivnejše v korist tako delodajalcev kot samih invalidov.

Več prihodkov zbranih s prispevki

O poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prvi polovici letošnjega leta in projekciji do konca leta smo pisali že v oktobrski Vzajemnosti. Na seji sveta pa so bili člani seznanjeni tudi s podatki o devetmesečnem poslovanju. Mag. David Klarič, finančni direktor zavoda, je poudaril, da bodo dohodki in odhodki zavoda nižji, kot so bili načrtovani s spremenjenim finančnim načrtom za leto 2017, ter da bodo ob koncu leta uravnoteženi. Naj ponovno poudarimo, da so podatki o glavnem viru pokojninske blagajne, to je prispevkih, zelo spodbudni tudi za devet mesecev. Skratka iz naslova prispevkov zbrana sredstva se tudi do konca leta predvidevajo v višini približno 75 odstotkov, kar je najvišji delež v strukturi dohodkov v zadnjih dvajsetih letih.

V septembru je pokojninska blagajna prejela tudi 50 milijonov sredstev iz Kada. Sredstva iz naslova prispevkov so višja predvsem zaradi ugodne gospodarske rasti, posledično rasti zaposlenih in tudi rasti plač. Na drugi strani pa so in bodo tudi odhodki zavoda nižji, kot so bili načrtovani, predvsem zaradi nižje rasti števila upokojencev, zlasti starostnih, ki imajo največji vpliv pri odhodkih. Ker mora država, kot to določa ZPIZ-2, iz proračuna kriti razliko med dohodki in odhodki, bo za leto 2017 potreben bistveno manjši delež, kot je bil načrtovan. Ocenjuje se, da bodo iz proračuna za kritje te razlike potrebna manjša sredstva v višini 135 milijonov evrov.

Svet zavoda je poročilo sprejel in ga v razpravi ocenil kot strokovno zelo dobro pripravljenega, kot tako je lahko dobra podlaga vsem organom za odgovorno sprejemanje odločitev v zvezi z izvajanjem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

O najnižji in najvišji pokojninski osnovi

Aprila letos je bila sprejeta novela ZPIZ-2, ki na novo ureja najnižjo oziroma najvišjo pokojninsko osnovo, in ta ureditev velja od 1. oktobra 2017 naprej. Po dosedanji ureditvi je bila najnižja pokojninska osnova določena enkrat letno in se kasneje v letu ni usklajevala. Po novi ureditvi pa so upoštevane tudi vse uskladitve v tekočem letu. Zato na podlagi omenjenega sklepa znaša od 1. oktobra 2017 najnižja pokojninska osnova za v tem letu uveljavljene pokojnine 797,16 evra ali 583,52 evra, če so odmerjene na podlagi 3. odstavka 390. člena ZPIZ-2. Najvišja pokojninska osnova pa znaša 3.188,64 evra ali 2.334,08 evra. Na novo je določena tudi najnižja pokojnina, ki od prvega oktobra 2017 za v tem letu uveljavljene pokojnine znaša 207,26 evra.

Določitev nove najnižje oziroma najvišje pokojninske osnove zadeva tudi nadomestila iz invalidskega zavarovanja (nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo, nadomestilo za invalidnost in delno nadomestilo), ki se odmerijo od osnove najmanj v višini 456,37 evra. Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije za invalidnost, nastalo v leto 2017, lahko znaša največ 1.825,50 evra.

Zavod bo tistim, ki bodo na podlagi sklepa upravičeni do nove odmere, izdal nove odločbe in jim v zvezi s tem tudi poslal posebno obvestilo. Posebna obvestila bodo prejeli tudi uživalci pokojnin, ki so oktobra prejeli zagotovljene pokojnine v višini 500 evrov.

Od 1. oktobra 2017 naprej znaša del vdovske pokojnine za v tem letu uveljavljeno pravico največ 93,27 evra, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljeno v istem obdobju, pa največ 1.825,50 evra.

Zavod bo decembra na podlagi sklepa sveta izplačilo pokojnin in drugih prejemkov za mesec december izvedel 28. decembra 2017.

Besedilo: A. T., fotografija: Boris Dolničar


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media