Zeleni Ozeljan in polenta

Prosti čas | dec. '17

Prijetna vas pod Trnovsko planoto

 Nekoč se je skozi Vipavsko dolino s kočijo namenila princesa. Na Notranjskem se je peljala skozi zasneženo pokrajino in zaspala. Ko se je po nekaj urah zbudila v prikupni dolini, snega ni bilo več. »O, zeleno!« se je navdušila. Tako je kraj menda dobil ime – Ozeljan.

Z legendo me je seznanila Tina Simonič, predsednica Turističnega društva Ozeljan-Šmihel. Društvo deluje šele poldrugo desetletje, a v tem času jim je uspelo obuditi stare običaje in z različnimi prireditvami poživiti dogajanje v vasici, ki je na prvi pogled nevpadljiva, in njeni okolici. Najbolj znana je julijska prireditev Praznik polente. Polenta iz koruznega zdroba, zabeljena s pršutom, je namreč avtohtona ozeljanska jed. Nekoč je bila za preprosto prebivalstvo glavna jed, v novih preoblekah pa postaja sodobna kulinarična specialiteta. Na prireditvi se prijavljene skupine pomerijo v pripravi polente po lastnem receptu, jedi pa nato razdelijo med obiskovalce. Leta 2014 so pravo ozeljansko polento skuhali celo na Triglavu.

Dvorec, vaško središče

Na grajskem vrtu se odvijajo številne prireditve.

Vas v spodnji Vipavski dolini z okoli 900 prebivalci leži šest kilometrov vzhodno od Nove Gorice, na pobočju pod južnimi obronki Trnovskega gozda. Razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom povezuje krožna cesta. V preteklosti je bila vas znana pod imeni Oselan, Ossegliano, katerega nastanek ni znan, je pa verjetno romanskega izvora. Ozeljan je prvič omenjen v virih leta 1176, ko je papež Aleksander III. potrdil oglejskemu kapitlju služnostne pravice na tem območju. Kljub slikoviti legi je bil Ozeljan brez naravne obrambne zaščite, zato so Turki vas večkrat poškodovali. Razvijati se je začelo okoli cerkve sv. Jakoba iz 16. stoletja in kako stoletje starejšega baročnega dvorca, ki sta med seboj povezana z vmesnim traktom. Lastniki dvorca so bile rodbine Coronini, Morelli in Zuccato. Grof Coronini ga je dal med obema svetovnima vojnama v najem za potrebe vaške šole, ki je delovala vse do leta 1969. V dvorcu so bila še stanovanja, v zgornjem nadstropju pa so uredili dvorano za vaške prireditve. A zaradi neprevidne prenove je začel dvorec propadati, k čemur je še dodatno pripomogel potres leta 1976. Dvorcu je grozilo rušenje, a na koncu so se zanj zavzeli vaščani, ki jim ga je uspelo obvarovati in obnoviti. V zgornjem delu so danes poleg dvorane prostori KS in turističnega društva, v pritličju pa picerija.

Na južni strani gradu se razprostira grajski park. Po zasnovi in arhitekturnih elementih z več vodnjaki in paviljoni je bil to nekoč eden najbogatejših baročnih parkov na Goriškem. Žal so nekateri lastniki slabo skrbeli zanj, a s kamnitimi terasami, ostanki ribnika, monumentalnim stopniščem in nekaj mogočnimi drevesi ter nasadom kakija še vzbuja pozornost. Osrednja parkovna pot se je nekoč nadaljevala čez kamniti mostiček do gozda. Na nekdanjem plesišču sredi parka se odvija večina vaških prireditev. Nedaleč stran so prizadevni vaščani na mestu nekdanjega ribnika zgradili sodobno balinišče. Zanj skrbi Balinarski klub Tabor, ki je letos praznoval že 40. obletnico ustanovitve. Starejši vedo povedati, da so v vasi od nekdaj balinali. Igrišča so bila ob vsaki gostilni, balinali pa so vsi, stari in mladi, tako moški kot ženske. Člani društva so osvojili že kar nekaj medalj na raznih turnirjih in v območni ligi ter leto dni igrali tudi v drugi državni ligi. Že 16 let pa septembra prirejajo mednarodni balinarski turnir.

Vaščani so se nekoč preživljali s kmetijstvom, danes pa v vasi deluje več uspešnih podjetnikov. Flišno gričevje so spremenili v terase in nanje zasadili trto, oljke in sadno drevje. Nekoč so v okolici sadili akacijeva drevesa, ki so jih uporabljali za kole v vinogradih.

Pozornost vzbuja obnovljeni dvorec.

Na robu vasi je urejen avtokamp Park Lijak z restavracijo, imajo tudi trgovino ter zasebno glasbeno šolo. Ob potoku Ozeljanšček, ki teče skozi vas, je nekoč delovalo kar sedem mlinov. V njih so večinoma mleli koruzo. Tu niso samo delali noč in dan, ampak so si tudi izmenjavali novice, se družili, radovedni otroci so se navduševali nad tolmuni ob mlinih, saj so se v njih lahko kopali, pozimi pa drsali na zaledeneli površini. Ohranjen je le še en mlin, a tudi ta ne deluje več.

Je tod pristal Noe?

V Ozeljanu in okolici je mogoče početi marsikaj. Marca organizirajo pohod do naravne znamenitosti Skozno (ura hoje). Naravno kamnito okno predira skalni greben na prepadnem robu Trnovskega gozda. Okno je dolgo 15 metrov in visoko 10 metrov in predstavlja podaljšan obok nad zasigano jamo. S skalnega pomola se odpirajo izredni razgledi na Vipavsko dolino in segajo tudi na Kras in Furlanijo. Po legendi naj bi nekoč do okna segalo morje in med vesoljnim potopom naj bi Noe privezal svojo barko prav v Skoznem. Obroč, na katerega so privezali ladjo, je tam še danes ...

Konec avgusta praznujejo krajevni praznik ob obletnici ustanovitve Prvega primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča, letos je bil že petinsedemdeseti. Takrat pripravijo pohod na Vodice, kjer je bil ustanovljen bataljon, in proslavo v grajskem parku.

Omeniti velja še božični pohod z baklami. Poteka po krožni poti od Ozeljana do Šmihela, na cilju pa sledi pogostitev. Samostojno se lahko podate na tematsko pot od Lijaka do Sekulaka. Pot poteka skozi vasi Šmihel, Ozeljan, Šempas, Vitovlje in Osek. Označujejo jo informativni panoji z opisom in zemljevidom območja. Opozarjajo na kulturno dediščino, naravne lepote in zgodovinske posebnosti. Med drugim lahko občudujete tudi izvir potoka Lijak, ki je najlepši po močnejšem deževju.

Zanimiv izziv je tudi krožna kolesarska pot, ki poteka od Ozeljana proti Trnovskemu gozdu. Vzpenja se do Vitovskega vrha (919 m), nadaljuje mimo Trnovega in Kobilnika, sledi pa spust mimo vasi Ravnica in gradu Kromberk nazaj do Ozeljana.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media