Tisoči predmetov mariborske kulturne dediščine

Zgodbe | dec. '17

 Pokrajinski muzej Maribor domuje v mariborskem gradu, kjer si lahko obiskovalec ogleda stalno zbirko predmetov od prazgodovine do bližnje preteklosti. Zbranih je okoli sto tisoč muzealij.

Na območju Maribora in okolice so odkrili številna pričevanja o poselitvi že od konca mlajše kamene dobe. Največje je bilo odkrito v Radvanju. V rimskem času je bilo to območje povezano s takratnimi središči na Ptuju, v Celju in Lipnici, predvsem so k temu pripomogle dobro vzdrževane ceste, po katerih so med drugim prevažali pohorski marmor.

V času preseljevanja ljudstev v 4. in 6. stoletju so se prebivalci preselili na višinske postojanke, ki so jih obrambno zavarovali. Na prehodu v 7. stoletje so se priselili Slovani in se povezali z romaniziranimi staroselci. Po frankovski zasedbi so sčasoma prevzeli krščanstvo. O teh obdobjih pričajo v muzeju razstavljene najdbe od kamnitih sekir, lončenine, bronastih nožev, fibul, železnih mečev, bronastih kipcev do steklenih izdelkov ter rimskih kamnitih plastik.

Območje je bilo do sredine 10. stoletja izpostavljeno pogostim vpadom Madžarov, ki so tu čez prodirali proti Italiji. Maribor je bil kot mesto omenjen leta 1254. Vključen je bil v trgovske poti med Dunajem in Benetkami, med Ogrsko in Koroško, od tam pa v Nemčijo in Italijo. Ob koncu srednjega veka je imel Maribor za obzidjem 25 hektarjev zemljišč in 185 hiš s približno tisoč prebivalci. Med njimi je bilo veliko Judov, ki pa so bili izgnani ob koncu 15. stoletja. Mesto so bremenili požari, bolezni, lakota in čarovniški procesi, zaradi pogostih turških vpadov so ga dodatno utrjevali z obzidjem.

Kultura in šolstvo

Meščani in okoličani so sprva pridobivali znanje v bližnjih Rušah, kjer je v okviru tamkajšnje župnije delovala gimnazija. Gojenci so kasneje postali deželni glavarji, nadškofi, generali, zdravniki, obrtniki in umetniki. Sredi 18. stoletja je postal Maribor sedež novega urada – kresije. Ustanovljena je bila jezuitska gimnazija, ki se je po ukinitvi jezuitskega reda preoblikovala v državno gimnazijo in v njenih vrstah so bili prihodnji narodni buditelji. Ob koncu stoletja je bila zgrajena bolnišnica. Leta 1785 je bilo ustanovljeno gledališče. Mesto so obiskali številni pomembneži tega obdobja, med njimi kraljica Marija Terezija, cesarja Jožef II. in Leopold II., ruski prestolonaslednik in poznejši car Pavel I. ter papež Pij VI., ki je maševal v loretanski kapeli mariborskega gradu.

V 19. stoletju se je Maribor razvil v najpomembnejše mesto na slovenskem Štajerskem. V predmestju se je začela razvijati industrija. Gospodarski razcvet pa je Maribor doživel z zgraditvijo železnice Dunaj–Trst. Leta 1859 je postal sedež lavantinske škofije.

V središču so leta 1823 uvedli ulično razsvetljavo z oljenkami. V drugi polovici 19. stoletja je bila postopoma urejena mestna kanalizacija, tlakovali so glavne ulice in leta 1883 je v mestu zasvetila prva električna žarnica, ob koncu stoletja pa so dobili še prvo telefonsko centralo. Z ustanovitvijo čitalnic in časopisov Slovenski gospodar ter Slovenski narod se je prebudila narodna zavest, k čemur sta pripomogla taborsko gibanje in postavitev Narodnega doma.

Ob ogledu muzejskih zanimivosti ne smemo izpustiti kipov v grajski loži, loretanske kapele ter seveda viteške dvorane. Njen zrcalni strop z bogato mavčno štukaturo je bil izdelan leta 1680 in zanimive so zlasti upodobitve alegorij štirih letnih časov. Graški slikar Jožef Mihael Göbler pa je leta 1763 naslikal osrednjo stropno fresko prizorov boja s Turki.

 Informacije: Pokrajinski muzej Maribor, Grajska ulica 2, 2000 Maribor, info@pmuzej-mb.si

Besedilo in fotografije: Franček Štefanec