Kako varčevati v finančno mirnem obdobju
Čeprav si po nekaterih anketah dobra tretjina Slovencev varčevanja sploh ne more privoščiti ali pa si ga zaradi značajskih lastnosti niti ne zna privoščiti, ostaja dejstvo, da smo Slovenci med varčnejšimi narodi v Evropi. Zgodovina in tradicija sta naredili svoje – pregovorna slovenska skromnost se namreč kaže tudi v varčevanju.
Vendar pa moramo biti, če želimo kakovostno varčevati, tudi malo ekonomisti in tudi delček pravnega znanja ni odveč. Vedeti moramo namreč, da so nekatere oblike varčevanja že nekoliko preživete in niso finančno racionalne – v mislih imam predvsem varčevanje v obliki bančnih depozitov (vezave denarja) v bankah. Obrestne mere za take oblike varčevanja so izjemno nizke, v večini primerov pod odstotkom letno, in če ob tem upoštevamo še inflacijo, ki trenutno znaša 1,4 odstotka letno, hitro ugotovimo, da na ta način naš denar celo izgublja vrednost.
Poleg tega pa bi tako varčevanje marsikoga minilo, ko bi izvedel, da njegov vezani denar banke posojajo naprej po mnogo višjih obrestnih merah. Nekateri (predvsem starejši) občani se še vedno odločajo kar za varčevanje »v nogavici«, torej imajo denar za hude čase spravljen doma. Sam menim, da ima taka oblika varčevanja predvsem psihološki učinek, saj imajo varčevalci občutek, da je njihov denar na varnem. A bodimo iskreni – tovrstna oblika varčevanja je ekonomsko povsem nesmiselna, saj svojega denarja na ta način ne oplemenitimo niti za cent.
Življenjsko zavarovanje z varčevanjem
V trenutnem – finančno sorazmerno mirnem – obdobju se je zato precej bolj smiselno odločiti za eno izmed donosnejših, a še vedno sorazmerno varnih oblik varčevanja. Ena izmed takih je življenjsko zavarovanje z varčevanjem, ki je kombinacija življenjskega zavarovanja za primer smrti in varnega varčevanja za primer doživetja. Takemu zavarovanju je mogoče priključiti tudi različna dodatna zavarovanja, s čimer se še poveča finančna varnost tako varčevalca kot tudi njegovih bližnjih.
Življenjsko zavarovanje z varčevanjem je dolgoročno zavarovanje za primer smrti in hkrati varčevanje z udeležbo pri dobičku. Namenjeno je osebam, ki želijo finančno zaščititi svoje bližnje in sebe ter hkrati varno varčevati. Za naložbeni del vloženih sredstev se dobiček večinoma giblje med 3 in 7 odstotki letno (odvisno od portfelja, ki ga upravlja zavarovalnica).
Tudi varčevanje v vzajemnih skladih se trenutno kaže kot precej varna in solidno dobičkonosna oblika varčevanja. Pri vzajemnih skladih namreč družbe za upravljanje vloženi denar razpršijo, zato je tovrstna oblika varčevanja manj tvegana kot neposredno vlaganje sredstev v delnice podjetij.
Tudi varčevanje v obliki nakupa nepremičnine, ki jo kupec kupi s kreditom z namenom njenega oddajanja, se trenutno zaradi nizkih posojilnih obrestnih mer kaže kot obetavno, čeprav je treba pri tovrstni obliki varčevanja opozoriti na to, da obresti v bankah ne bodo v nedogled tako nizke, prav tako pa je negotov tudi najemniški trg. Tovrstno varčevanje se zato kaže kot dokaj tvegano.
Veliko ljudi, še posebej mladih in drznih, se zadnje čase precej ogreva za nakup kriptovalut (na primer bitcoin ali ether). Čeprav vrednost teh valut trenutno strmo raste, pa številni strokovnjaki opozarjajo, da gre pri njih le za nov umetno ustvarjen balon, pri katerem je le še vprašanje časa, kdaj bo počil. Da gre torej za valuto, ki nima nobenega gospodarskega temelja, ki bi podpiral rast njene vrednosti.
Nasvet za tiste, ki želite varno in racionalno varčevati, je torej, da se kriptovalut raje izogibate.
