Zelenjava iz rastlinjaka in z okenske police
Zelenjavni vrt v zimskem času večinoma počiva, rastlinjaki pa so polni življenja. Z domačim rastlinjakom lahko poskrbimo za samooskrbo z zelenjavo čez vse leto. V njem do januarja ali februarja brez težav prezimimo vse vrste radičev in številne druge vrtnine, uredimo si lahko tudi zasipnico.
V zimskem času v rastlinjaku uspevajo zimska solata, motovilec, blitva in špinača. V rastlinjaku se podaljša življenjska doba tudi zelju, kitajskemu zelju, glavnatemu ohrovtu, ki ga lahko tja prestavimo z vrta. Omenjene vrtnine prestavimo v rastlinjak, ko se nočne temperature spustijo pod ledišče. Shranimo lahko samo povsem dozorele vrtnine. Delo opravimo v suhem vremenu. Rastline izkopljemo s koreninsko grudo in jih presadimo. V primeru zelo mrzle zime rastline pokrijemo še s slamo. Tako bodo vrtnine v rastlinjaku ostale sveže vsaj slaba dva meseca. Če smo ob koncu avgusta ob rob rastlinjaka pod paradižnik posejali dovolj peteršilja, nas bo lahko s pridelkom razveseljeval vso zimo. Vsekakor je priporočljivo, da rastlinjaki pozimi ne ostanejo prazni. Zemlja se v rastlinjaku med letom ekstremno segreva in ohlaja. Te razmere pa niso idealne za talni živi svet. Zato je treba pred zimo poskrbeti za vsa živa bitja v zemlji. Če del rastlinjaka ostane prazen, smo morali do konca oktobra ali celo v začetku novembra poskrbeti za ozelenitev tal, ki postanejo oaza za koristne organizme. Če je površina majhna, lahko posejemo božično žito, ki je pakirano v manjših embalažah.
Uredimo si lahko zasipnico
V zasipnici, ki jo izkopljemo v rastlinjaku, lahko hranimo različne korenovke in gomoljnice. Jame za zasipnico ni treba kopati pregloboko. Zadostuje že globina 30 cm, širina naj bo največ 1,5 m. Dolžimo jame izkopljemo glede na potrebo za skladiščenje pridelka. Dno zasipnice obložimo s smrečjem, da glodavcem otežimo dostop do pridelka. Zasipnico je najbolje prekriti s smrečjem ali koruznico. Za lažje izkopavanje pridelka jo prekrijmo kar s paroprepustno folijo, ki jo najdemo v vsaki gradbeni trgovini. V primeru zelo hude zime povečamo plast smrečja ali na vrhu dodamo nekoliko zemlje. Tako si v zimskem času olajšamo izkop pridelka, saj v rastlinjaku ni snega. Če smo korenovke izkopali v suhem vremenu, z njih nismo odstranjevali zemlje in jih poškodovali, se bo pridelek dobro skladiščil. Morali smo odstraniti tudi listje, pustili smo le dober centimeter peclja in nismo ranili korena ali gomolja. Zasipnica naj bo vsako leto na drugem koncu rastlinjaka. Tako bo manj dovzetna za razne gnilobe, ki so lahko izrazitejše, če jo imamo vsako leto na istem mestu.
Zelenjava in zelišča z okenske police
V jesenskem in zimskem času so okenske police ustrezen prostor, kjer lahko vzgojimo vrtnine in zelišča za sprotno rabo. V pladnje lahko sejemo azijsko listno zelenjavo, rukolo, krešo ter druga zelišča in začimbe za sprotno rabo. Azijska listna zelenjava uspeva na okenski polici v jesenskem, zimskem in zgodnjem spomladanskem času, ko primanjkuje svežih vitaminov z domačega vrta. S setvijo azijske listne zelenjave lahko poskusimo v poznojesenskem in zimskem času. Sejemo jo lahko v korita ali posebej pripravljene sete za mikrozelenjavo. Rastline režemo večkrat, ko dosežejo 10 cm višine. Če so listi preveliki, lahko grenijo. Priporočljivo je rezanje na višini listov 6 do 8 cm.
Vrtno krešo imamo lahko na okenski polici od decembra do februarja. Sejemo jo lahko v različne nizke posode in korita. Posoda ali podstavek naj ima premer približno 20 cm, globina pa naj bo med 3 in 5 cm. Setve na okenski polici ponavljamo na dober teden, zemljo v posodi redno menjavamo. Da preprečimo pretegnjenost rastlin, posodo, krožnik, korito ali podstavek dnevno obračamo. Skrbimo tudi za redno zalivanje, da se zemlja ne presuši. Rukolo jeseni in pozimi sejemo v plitve posode. Kali zelo hitro in iz tal pokuka že v dobrem tednu.
