Brez strahu pred nakozo

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | dec. '17

Prof. dr. Vesna Novak Janković, dr. med.

Veliko ljudi se boji anestezije, ali rečeno po domače, narkoze. Bojijo se, da bi med posegom kaj čutili, da se po anesteziji ne bi zbudili ali da ne bi v tistem stanju nekje vmes morda česa preveč povedali. Bojijo se seveda tudi zmedenosti po posegu in dolgoročnih vplivov na spomin. A anesteziologinja prof. dr. Vesna Novak Janković, dr. med., zagotavlja, da je večina strahov odveč, da je anesteziologija varna in da so slovenski anesteziologi med najboljšimi v Evropi.

Anestezija izhaja iz dveh grških besed, ki v prevodu pomenita »brez zaznave«, torej prekinitev čutne zaznavnosti. Splošna anestezija zagotovi amnezijo (da se bolnik ničesar ne spomni), analgezijo (da ga ne boli), anestezijo (da bolnik ničesar ne čuti), mišično relaksacijo in odsotnost refleksov. Bolniki pa so lahko operirani tudi v področni anesteziji posameznega dela telesa.

Med anestezijo anesteziolog zagotavlja nemoteno delovanje vseh organov in organskih sistemov, in če nastopijo motnje v njihovem delovanju, primerno ukrepa. Delovanje srca in ožilja, pljuč, ledvic, jeter in možganov ter globino anestezije nadzorujejo z različnimi napravami in monitorji.

Na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana, ki ga vodi naša sogovornica, naredijo na leto približno 40.000 posegov v splošni in področni anesteziji. Dobro usposobljeni anesteziologi, nova zdravila in tehnološki razvoj – vse to omogoča varno izvajanje anestezije. Skorajda bi lahko rekli, da smo med anestezijo varnejši kot doma v postelji.

Pomembno je zaupanje

Sodobna anesteziologija omogoča operacije tako pri novorojenčkih in nedonošenčkih kot pri starostnikih. Pri osebah, starejših od 65 let, so kirurški posegi štirikrat pogostejši kot sicer in strokovnjaki ocenjujejo, da bo samo do leta 2020 število operiranih starejših oseb naraslo še za četrtino.

Pred posegom anesteziolog pacientu razloži potek anestezije in glede na njegovo zdravstveno stanje tudi svetuje predoperativno pripravo in vrsto anestezije. Zelo pomembno je, da pacient pove, katera zdravila jemlje, in da pred posegom sledi navodilom anesteziologa glede jemanja zdravil. Pomembno je poudariti, da lahko pri načrtovanih posegih nekatera zdravila, ki jih bolniki jemljejo (na primer zdravila proti strjevanju krvi), povzročijo zaplete, zato je treba v skladu z zdravnikovimi navodili jemanje zdravil prilagoditi. Na dan posega nekaterih zdravil zato morda ne bomo smeli jemati.

Če je treba, pri predoperativni pripravi pacientov z anesteziologom sodeluje tudi multidisciplinarni tim strokovnjakov (kardiolog, kirurg, družinski zdravnik, fizioterapevti, medicinske sestre …) z namenom, da bi zmanjšali obolevnost in smrtnost v perioperativnem obdobju (pred operacijo, med operacijo in po njej).

Neposredno pred samim posegom je pomembno, da se pacient drži navodil glede uživanja hrane in pijače. Če ima pred začetkom operacije v želodcu hrano ali tekočino, lahko med uvajanjem v anestezijo bruha. Anestetiki zavirajo običajne reflekse, ki preprečujejo, da bi hrana zašla v sapnik in pljuča. V pljučih vdihana želodčna vsebina lahko povzroči pljučnico ali hujše zaplete. Zato šest ur pred posegom bolnik ne sme jesti in lahko dve do štiri ure pred posegom pije samo bistre tekočine.

Ranljivi možgani

Osrednje živčevje je ciljni organ, na katerega vplivajo anestetične učinkovine. Dolga leta so raziskovalci in klinični zdravniki menili, da se nevrološke in psihične funkcije povrnejo v prejšnje stanje, ko anestetična učinkovina preneha delovati. Novejše študije pa dokazujejo, da lahko anestetiki povzročijo pooperativne kognitivne motnje (npr. motnje v spominu, zaznavanju in predelavi informacij). Kratkotrajna izpostavitev anestetikom ne pušča trajnih posledic. Na pojav teh motenj ne vpliva samo anestezija, ampak tudi obseg kirurškega posega, pooperativni zapleti, stresni in vnetni odgovor organizma ter trajanje hospitalizacije. »Ugotovili so, da so možgani otrok do tretjega leta starosti in možgani starejših ljudi občutljivejši za anestetike. V starosti živčno tkivo namreč že propada in postaja ranljivejše, zato je pomembno, da odmerke anestetičnih učinkovin ustrezno zmanjšamo,« nam je razložila prof. dr. Vesna Novak Janković. 

Prav strokovnjaki z našega Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana so pred kratkim s posebno raziskavo dokazali, da je pri starejših še posebno pomembno spremljanje zasičenosti kapilarne krvi s kisikom v možganih, kjer z novo metodo (cerebralno oksimetrijo) merijo možgansko prekrvavitev in dovajanje kisika možganskim celicam. Tako se zmanjša pojavnost pooperativnih kognitivnih motenj, ugotavlja prof. dr. Vesna Novak Janković.

Zapleti so redki

Kljub temu lahko ob prebujanju iz splošne anestezije v redkih primerih pride do delirija oziroma zmedenosti pri starejših ljudeh. Vendar sogovornica poudarja, da to ni nujno samo posledica anestezije, ampak je povezano tudi s spremembo okolja in obsežnosti samega posega. »Bolj ko je kirurški poseg obsežen, večji vnetni in stresni odgovor sta prisotna v telesu, in tudi to lahko vpliva na delovanje možganov.« Večina težav je prehodnih, nekateri bolniki pa res tudi pozneje poročajo o motnjah spomina.

V primerjavi z zahtevnejšimi kirurškimi posegi in dolgotrajnimi anestezijami, kot je operacija na srcu, pri kateri je vključen tudi zunajtelesni krvni obtok, kratkotrajna anestezija in manjši operativni posegi nimajo pomembnejšega vpliva na kognitivne funkcije.

Ob upoštevanju sodobne medicinske doktrine je anestezija varen poseg. Kljub temu lahko včasih pride do zapletov, ki so običajno blagi, izjemno redko pa povzročijo trajne posledice ali celo smrt pacienta. Na njihov nastanek v veliki meri vplivajo slabo pacientovo zdravstveno stanje ter nujnost in zahtevnost operativnega posega. Tako so zapleti pogostejši pri kadilcih, bolnikih s čezmerno telesno težo, sladkorno boleznijo, srčnimi in pljučnimi boleznimi ter drugimi težjimi kroničnimi boleznimi. Določeni zapleti lahko nastanejo tudi zaradi operacije in postopkov v zvezi z njo ter niso neposredno povezani z anestezijo, na primer zapleti v povezavi s položajem pacienta med operacijo.

Glavno sporočilo anesteziologinje prof. dr. Vesna Novak Janković, dr. med., je, naj se anestezije ne bojimo. »Sodobna anestezija je varna, vsi naši kolegi so dobro usposobljeni in se nenehno izobražujejo. Anesteziolog začetnik se za izvajanje anestezijskih tehnik in uporabo anestezijskih aparatov najprej usposablja v sodobnem medicinskem simulacijskem centru v UKC Ljubljana, ne na pacientih.«

Da je njihovo delo kakovostno, je že leta 2012 potrdila presečna vseevropska študija EUSOS o preživetju operirancev po velikih nesrčnih operacijah, objavljena v ugledni strokovni reviji The Lancet, kjer se je Slovenija (sodelovali so UKC Ljubljana in Maribor ter bolnišnici Trbovlje in Novo mesto) uvrstila visoko, primerljivo z Nemčijo in bolje od Združenega kraljestva, še bolje od nas pa so se odrezale nekatere skandinavske dežele in Švica.

Sodobna anestezija in vrhunsko usposobljeni anesteziologi torej poskrbijo, da med anestezijo ne boste čutili ničesar, da bo delovanje vseh organov potekalo kar se da nemoteno in se boste po uspešnem posegu tudi zbudili in uspešno okrevali.

Od najmlajših do najstarejših

Napredek v medicini je omogočil, da lahko danes posege v splošni anesteziji opravijo že pri nedonošenčkih, tudi pri starostnikih praktično ni omejitev. Nobena kronična bolezen ni vzrok, da anestezija ne bi bila mogoča, le pravilno je treba izbrati. Obstaja redka prirojena bolezen, t. i. maligna hipertermija, kjer lahko uporaba določenih anestetikov povzroči hude zaplete. Zato je pomembno, da jo na predoperativnem pregledu ugotovijo in izberejo ustrezni anestetik.

Besedilo in fotografija: Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media