Za prijatelje si je treba vzeti čas

Dobro počutje | dec. '17

Dr. Kristijan Musek Lešnik

Pravijo, da je prijateljstvo sol življenja. Starogrški dramatik Evripid je celo rekel, da je en sam predan prijatelj vreden več kot 10.000 sorodnikov. Prijatelji so v vseh obdobjih življenja zelo pomembni, v zrelih letih, ko človek ostane brez podporne mreže, ki mu jo je v aktivnem obdobju zagotavljala služba, njegovi vrstniki pa začno umirati, še toliko bolj. Starejši so zaradi nezaupljivosti, ki z leti raste, pri izbiri prijateljev zelo previdni, marsikdo se raje zapre med štiri stene, to pa ni dobro za njegovo zdravje in dobro počutje. Pomen prijateljstva nam je pomagal razumeti psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, predavatelj Univerze na Primorskem in predstojnik Centra za pozitivno psihologijo na FAMNIT.

Zakaj ljudje potrebujemo prijatelje?

Človek je po svoji naravi socialno bitje, ni narejen tako, da bi lahko bil sam. Hkrati pa živimo v zelo podivjanem svetu, zato so odnosi z ljudmi, ki nas podprejo, razumejo in nam pomagajo iti skozi življenje, neprecenljivi.

Radi rečemo, da nas z določenimi ljudmi poveže neke vrste kemija.

Za razvoj globljega prijateljskega odnosa so zelo pomembne naše življenjske izkušnje. Nanj gotovo vplivajo tudi podobna razmišljanja, interesi in teme pogovorov. Naj vam povem primer: dobrega prijatelja morda ne vidiš zelo dolgo časa, ko pa se spet srečaš z njim, se pogovarjata tako, kot bi se videla včeraj. To je to. To je pravo iskreno prijateljstvo, pri katerem ne potrebujemo zavor, skrivanja, pred takšnim človekom smo lahko odprti in zaupljivi. Tega se s socialnimi izkušnjami učimo že od otroštva, skozi različna obdobja pa odnose le še pilimo.

Kako druženje s prijatelji vpliva na našo duševno rast in zdravje? Zdi se, da je med ljudmi vse več duševnih stisk ...

Živimo v norem potrošniškem svetu, ljudje so konstantno nesrečni in skušajo svoje nezadovoljstvo prikriti s kopičenjem materialnih dobrin. Mislim, da je res vse več duševnih stisk. No, prav zanje je posameznikova socialna mreža izredno dober blažilnik. Vse je v pogovorih. Saj tudi tisti, ki obiščejo terapevte, psihologe, psihiatre, z njimi le klepetajo. Prijateljstvo je pomemben gradnik notranjega občutka zadovoljstva, blagostanja, nečesa, čemur rečemo, dobro se počutim v svoji koži. In prav ta občutek je neposredno povezan s fizičnim zdravjem. Številne raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so zadovoljni in pomirjeni sami s seboj, tudi fizično bolj zdravi.

Kako zelo je v tem norem tempu življenja pomembno prijateljstvo in kako bi ga lahko še bolje 'izkoristili' v pozitivnem smislu?

Gotovo je zelo pomembno. Študije so pokazale, da je mogoče socialne veščine, ki so temelj kakovostnih odnosov, tudi načrtno spodbujati, a za to je treba delati. Bistvo prijateljstva so namreč bazične socialne veščine, kako se razumeti, kako komunicirati, reševati težave in ne nazadnje tudi konflikte, ki so običajen sestavni del vsakega odnosa. Otroke je smiselno že v vrtcih in pri različnih dejavnostih spodbujati v to smer, in potem je mogoče računati na dobre rezultate.

Raziskave so pokazale tudi, da je prijateljstvo med ženskami drugačno kot med moškimi, da imamo menda različen komunikacijski kod ...

Drži. Že vsebine in tematike pogovorov so različne. Zelo težko si predstavljam družbo moških, ki bi se po rekreaciji dobila na pivu in se pogovarjala o čustvih. Vsebine so drugačne, to pa je odvisno od naših vlog. Moški se še vedno neradi odrečejo pričakovanim vlogam mačov, od žensk pa se pričakuje, da so mehkejše. Mislim, da si tudi v prijateljskih odnosih prav zaradi tega ženske lahko privoščijo več.

Zakaj ženske nekaterih stvari ne moremo zaupati svojemu partnerju, pred prijateljico pa se brez težav odpremo in razgalimo?

Najbrž je mnogim ženskam stvari, ki so zanje posebno ranljive, lažje zaupati nekomu, ki ima vlogo zunanjega podpornika in je obenem v podobni vlogi kot ona, kot pa življenjskemu sopotniku. No, enako velja tudi obratno, za moške. Če partnerju razgalimo vse svoje stiske, tvegamo, da se poruši ravnovesje v odnosu.

Ali Slovenke prijateljskim vezem namenjamo dovolj časa ali smo morda pri tem bolj zadržane kot pripadnice drugih narodov?

Nekaj te zadržanosti se nedvomno kaže tudi v odnosih. Če primerjam odnose med prijateljicami v Sloveniji s tistimi v Ameriki, bi lahko rekel, da imajo Američanke precej širši krog, vendar je kakovost odnosov tam zelo plehka. Pri nas imajo ženske manj pravih prijateljic, so pa odnosi med njimi zelo globoki, trdni in dolgotrajnejši. Seveda pa je veliko odvisno od tega, kdaj se ta odnos začne. Velik del res dobrih prijateljstev se navadno začne v srednješolskem obdobju, v času, ko si začnemo oblikovati identiteto. Prav v to obdobje segajo začetki prijateljstev za vse življenje. Prijateljstva, ki so sklenjena kasneje, so odvisna od več dejavnikov. Velikokrat se govori o prijateljstvih na delovnem mestu, a vprašanje je, kako trdna in iskrena so, saj med sodelavci velikokrat prevladata tekmovalnost in boj za obstanek.

Prijateljice skupen čas pogosto izkoristijo za brskanje po trgovinah. Je to dovolj kakovostno preživljanje skupnega časa?

Mislim, da veliko več odtehta druženje ali pa kava po nakupovanju in pogovor ob njej. V današnjem potrošniškem svetu ljudje poskušajo s kopičenjem materialnih dobrin nadomestiti primanjkljaje, anksioznost in še kaj. Najpomembneje je, da si drug za drugega vzamemo čas. To vsi potrebujemo. Če bi me vprašali po receptu, bi gotovo rekel: za odnose si je treba vzeti več časa. Na koncu nam v življenju ostanejo le ljudje in odnosi z njimi.

Kako pogosto bi si morali vzeti čas za prijatelje, skupaj z njimi kam pobegniti in se psihološko očistiti balasta, ki nam ga nakoplje življenje?

Čim večkrat bi se morali družiti z njimi. Zagotovo pa takrat, ko začutimo potrebo, jih pogrešamo, želimo z njimi deliti svoje dogodivščine, izkušnje in vtise. In seveda takrat, ko prijatelji pogrešajo nas. Pri starejših šteje tudi to, da zamenjajo okolje. Vsakič, ko na račun drugih vsakdanjih zahtev ostanemo doma in potlačimo željo po druženju in spremembi, sami sebe oropamo za prijetno, pomembno in zdravo izkušnjo.

Posameznikova socialna mreža je izredno dober blažilnik duševnih stisk. 

Helena Peternel Pečauer


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media