Varovanje človekovih pravic v prometu
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu je v veliki meri povezano s človekovimi pravicami, a tudi z dolžnostmi in odgovornostmi udeležencev. Vsi imamo pravico, da varno prispemo na cilj, kdor to varnost ogroža, pa našo pravico krši.
O tem je tekla beseda na okrogli mizi, ki jo je sredi novembra priredila Avto-moto zveza Slovenije (AMZS). V prometu lahko govorimo o človekovih pravicah do varnosti, korektne obravnave ob prekrških in nesrečah, o pravicah v zvezi z odškodninami in še o mnogih drugih. Toda kot je poudarila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, brez upoštevanja dolžnosti udeleženca v prometu ni mogoče uveljavljati njegovih pravic. Opozorila je na osnovna načela, ki bi jih morali upoštevati vsi, ki se vključujejo v promet: strpnost, stalno obnavljanje in dopolnjevanje znanja v današnjih razmerah hitrega razvoja prometa in sposobnost voznikov, saj se s staranjem prebivalstva starajo ali zbolevajo tudi vozniki.
Učenje o pravilni in varni udeležbi v prometu se začne že v vrtcih in nadaljuje v osnovnih in srednjih šolah. Marsikdaj predšolski otrok pozna pravila in pove staršu ali staremu staršu, da je na cesti ravnal napačno. Za pridobitev vozniškega dovoljenja mora kandidat obvladati zakone in prometna pravila, potem pa kot da se izobraževanje konča. Manjka organiziran sistem za obnavljanje znanja in dodatno usposabljanje, kar ugotavljajo tudi pri AMZS. Vendarle pa večina prekrškov v prometu ni rezultat neznanja, temveč zavestnega napačnega ravnanja.
Prometna (ne)kultura
Kot je poudaril mag. Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije, policija deluje v skladu z zakonom in v naš sistem je vgrajenih več varoval človekovih pravic kot marsikje v tujini. Vendar imajo mnogi udeleženci v prometu prevelika pričakovanja glede svojih pravic, posebno če jim prepovejo nadaljevanje vožnje, ker vozijo pod vplivom alkohola. Prometna policija pa je dolžna varovati pravico do varnosti v prometu, saj je z nevarnim ravnanjem ogrožena varnost drugih. Policija naleti na zelo različne situacije, celo na primere nasilja, ki niso samo prometni prekršek, ampak prerastejo v kaznivo dejanje. Tudi v urad varuha dobivajo pritožbe o kršitvah človekovih pravic pri postopkih pred policijo, vendar malokdaj ugotovijo kršitve. V večini primerov se izkaže, da je policija ravnala korektno, je povedala varuhinja. Velikokrat je obratno, namreč da so ljudje, ki jih policisti obravnavajo, do njih nekorektni, nesramni in celo nasilni.
Prebivalstvo se stara in tudi v prometu je vse več starejših. Ponekod jih znajo uporabiti, na primer v Italiji v manjših mestih upokojenci urejajo promet. Pri nas pa večinoma slišimo le pritožbe nad starejšimi vozniki, znani so celo primeri nasilja nad njimi, čeprav največ nesreč povzročijo mladi. Vendar enkrat pride čas, ko mora starejši nehati voziti. Pomembno je, da je to pravočasno, najsi senior sam spozna, da ni več sposoben slediti prometu, najsi to ugotovijo svojci ali pa bo tako odločil pristojni zdravnik. Čeprav starejši včasih to občutijo kot odvzem pravice do mobilnosti, se le morajo zavedati, da to pravico lahko uresničujejo v javnem prometu.
Prometna kultura zahteva svoj čas, so poudarili udeleženci. V zahodni Evropi se je učijo že od konca druge svetovne vojne, pri nas pa pravzaprav šele od osamosvojitve. Zelo slabo sliko je na primer pokazala raziskava o parkiranju na mestih za invalide, ki jo je predstavil doc. dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Opazovali so 60 parkirnih mest za invalide pri trgovskih centrih, v času opazovanja je tam parkiralo 608 vozil in kar 63 odstotkov voznikov ni imelo parkirne karte za invalide.
Predvsem poznamo premalo uvidevnosti. Če lahko brez težav hodimo, zakaj ne parkiramo malo dlje od vhoda v trgovino in pustimo bližnja parkirna mesta starejšim in družinam z majhnimi otroki? Zamislimo si sebe v vlogi drugega udeleženca v prometu. Kako se počuti pešec v središču mesta, ko zapelje kolesar z veliko hitrostjo tik ob njem ali na prehodu za pešce švigne mimo njega avto? Kako se počuti kolesar, ko ga pretesno prehiti avtomobil? Kako se počuti voznik, če nekdo za njim živčno trobi? Sklepna misel okrogle mize je bila, da moramo biti vsi varuhi človekovih pravic drugih tako v prometu kot na splošno v življenju.
