Kdo so prejemniki 500 evrov pokojnine
V skladu z ZPIZ-2C, sprejetim letošnjega aprila, je od 1. oktobra prihodnjim uživalcem starostnih in invalidskih pokojnin, ki dopolnijo toliko pokojninske dobe, kolikor pokojninske dobe brez dokupa zahteva ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljeno izplačilo najnižje pokojnine v znesku 500 evrov. Izplačilo tega zneska pa je zagotovljeno tudi vsem tistim uživalcem, ki so uveljavili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po predhodno veljavnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s tolikšno pokojninsko dobo, kot so jo ti predpisi zahtevali za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ali brez izpolnjevanja starostnega pogoja, če ta ni bil predpisan, ne da bi jim zavod moral v ta namen predhodno izdati posamični akt.
Iz statističnih podatkov, ki jih je zavod zbral potem, ko je izpolnil navedeno zakonsko obveznost, je razvidno, da je najnižjo pokojnino v navedeni višini izplačal 52.622 upravičencem. Med njimi so prevladovali prejemniki starostnih pokojnin. Teh je bilo 45.110 ali 85,7 odstotka. Uživalcev invalidskih pokojnin, upravičenih do navedene invalidske pokojnine, je bilo 7.512 ali 14,3 odstotka vseh prejemnikov take pokojnine. Najnižjo pokojnino je prejelo, tako med starostnimi kot tudi uživalci invalidskih pokojnin, bistveno več žensk kot moških. Med prejemniki starostnih pokojnin je njihov delež znašal 64,4 odstotka, med prejemniki invalidskih pokojnin pa 64,9 odstotka.
Zanimivi so tudi statistični podatki o povprečnem povečanju pokojnin za zagotovitev izplačila navedene najnižje pokojnine. V povprečju so se dotedanje pokojnine zvišale za 26,27 evra, od tega starostne za 24,38 evra, invalidske pa za 37,62 evra. Najvišje povečanje starostne pokojnine je znašalo 115,16 evra, invalidske pokojnine pa 146,14 evra.
Zbrani statistični podatki potrjujejo že znane ugotovitve o ravni slovenskih pokojnin. Starostne pokojnine so v povprečju višje od invalidskih pokojnin predvsem zato, ker so pokojninske osnove, od katerih so bile odmerjene, višje (zaradi tega, ker so ostali dalj časa v zavarovanju in se jim je to praviloma odrazilo v prejetih plačah), deloma pa tudi zato, ker so uveljavljene v povprečju z daljšo pokojninsko dobo, ki vpliva na odstotek za odmero. Tudi iz teh podatkov je razvidno, da so pokojnine moških v povprečju višje od pokojnin žensk, ker so razlike pri ženskah višje. Tega pa nikakor ne gre pripisovati neenakosti med spoloma v času trajanja zavarovanja, sploh pa ne sistemu, ki naj bi zagotavljal moškim boljše pogoje. Zadnji zagotavlja ženskam tako imenovano pozitivno diskriminacijo. Razlike so odraz dela, ki so ga ženske opravljale pred uveljavitvijo pravice do pokojnine.
Za izvedbo izplačila na novo določene najnižje pokojnine je moral zavod zagotoviti 1.382.245,31 evra.
