Za priznanje dokupljene dobe vložite zahtevek
Državni zbor je v začetku novembra sprejel nove spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), ki začnejo veljati 1. januarja 2018. Najpomembnejši spremembi se nanašata na razširitev dosedanjega nabora obdobij, vštevnih v pokojninsko dobo brez dokupa, ki je ob uveljavitvi ZPIZ-2 pomenila bistveno novost, zahtevano za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ter ureditev upoštevanja obdobij, prebitih v delovnem razmerju, za katera niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v pokojninsko dobo. Prvo od omenjenih sprememb bomo predstavili v tem prispevku, drugo pa prihodnjič.
Po dosedanji zakonski definiciji vsebuje pokojninska doba brez dokupa obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega razmerja v tujini, vendar brez obdobij, nanašajočih se na dokup pokojninske dobe, ne pa tudi drugih obdobij, ki se sicer štejejo v pokojninsko dobo. Za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti pa zakon zahteva izključno dopolnitev predpisane dolžine pokojninske dobe brez dokupa. Tako opredeljena pokojninska doba je pomenila novost v sistemu in strožji pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji mogoči starost. Skupaj s spremembami, nanašajočimi se na zahtevane starosti in za ženske tudi na dopolnjeno pokojninsko dobo ter postopnim ukinjanjem možnosti pridobitve te pravice z 20 leti pokojninske dobe, je taka ureditev mnogim zavarovancem, še zlasti tistim, ki so se prostovoljno vključevali v obvezno zavarovanje, odmaknila datum izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine za več let. Nekateri so sicer namesto starostne pokojnine uveljavili pravico do predčasne pokojnine, ki pa je zaradi trajnega znižanja neugodna in zato izrazito neprivlačna pravica.
Številni zavarovanci so se zaradi takšne zakonske ureditve čutili prikrajšane in izigrane. Dejstvo je, da so se mnogi od njih odločali za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi razmer, v katerih so se znašli po prenehanju takega zavarovanja na podlagi dela ali opravljanja pridobitne dejavnosti, ker jim tako delo ni bilo več omogočeno. S prostovoljnim vstopom v obvezno zavarovanje in plačilom prispevkov so si zagotavljali nadaljnji obstoj teka zavarovalne dobe in pričakovali izpolnitev pogojev za pridobitev pravic v mejah tedaj veljavnih predpisov, ki pa so se z ZPIZ-2 spremenili. Pri zahtevah po spremembah ureditve, ki je zanje krivična, jim ni uspelo, prav tako pa tudi ne pri trditvah, da je takšna zakonska ureditev neustavna.
Popravek tudi pri že uveljavljenih pokojninah
Sprejeti ZPIZ-2E opisano neugodno stanje v pretežni meri razrešuje. Od začetka veljave tega zakona se bo namreč v pokojninsko dobo brez dokupa štelo tudi obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje, dopolnjeno do 31. decembra 2012, to je do izteka veljavnosti prejšnjega zakona, če so bili zanj plačani predpisani prispevki. Na ta način bodo lahko mnogi od tistih zavarovancev, ki so se jim pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine časovno odmaknili, te prej izpolnili, ali pa ker so pogoje že izpolnili, to pravico zdaj tudi uveljavili.
ZPIZ-2E omogoča tudi popravek že uveljavljenih starostnih in predčasnih pokojnin, pri katerih je bilo upoštevano obdobje prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki pa se ni štelo v pokojninsko dobo brez dokupa. Takšen uživalec pokojnine lahko vloži zahtevo za novo odmero starostne pokojnine (če izpolnjuje pogoje za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe, pridobi višjo pokojnino) ali pa zahtevo za odmero starostne pokojnine namesto predčasne pokojnine, pri kateri se bo obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje upoštevalo kot pokojninska doba brez dokupa (ki bo višja od predčasne pokojnine). Ponovno odmero bodo lahko zahtevali tudi uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela pokojnine in zavarovanec, ki se mu izplačuje 20 odstotkov pokojnine.
Zakon določa šestmesečni rok, ki se izteče 30. junija 2018, v katerem je treba zahtevek za odmero katere od naštetih pokojnin vložiti, če upravičenec želi, da bo ponovna odmera učinkovala od začetka veljave tega zakona, to je od 1. januarja 2018. Če bo navedeni rok zamujen, pa bo predlagatelj zahteve za ponovno odmero upravičen do novega zneska pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zahtevi.
