Novi pogoji za pridobitev in odmero pokojnin 

Dobro je vedeti | dec. '17

1. januarja 2018 začne teči šesto leto izvajanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Z njim so bili med drugim tudi pomembno spremenjeni pred tem veljavni pogoji za pridobitev nekaterih pravic in odmero pokojnin. Za večino sprememb je značilna postopna uveljavitev, ki se kaže v pogojih, ki so vsako leto drugačni. Takšno stanje bo trajalo do izteka prehodnih obdobij in dokončne uveljavitve vseh sprememb. Predstavljamo najpomembnejše novosti, ki začnejo veljati prihodnje leto.

Za pridobitev pravice do starostne pokojnine je treba sočasno izpolnjevati določeno starost in določeno dolžino pokojninske dobe brez dokupa ali pokojninske dobe ali zavarovalne dobe. Pogoji se tudi v letu 2018 še vedno razlikujejo glede na spol zavarovanca.

Za ženske:

• starost 59 let in 8 mesecev ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali
• starost 64 let in najmanj 20 let pokojninske dobe ali
• starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Za moške:

• starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali
• starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Pojem pokojninske dobe zajema obdobja, prebita v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (zavarovalno dobo), in druga obdobja, ki jih predpisi opredeljujejo kot tako. Pokojninska doba brez dokupa, zahtevana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji mogoči starosti, je novost, ki je prejšnji predpisi niso poznali. Vsebuje ožje dele pokojninske dobe, in sicer: obdobja obvezne vključitve v obvezno zavarovanje, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega razmerja v tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe, in po novem ZPIZ-2E, ki se uporablja od 1. januarja 2018, tudi obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani.

Pridobitev pravice do starostne pokojnine je mogoča tudi pri nižjih starostih od prej navedenih, če so izpolnjeni določeni zakonski pogoji. Starosti, določene za pridobitev pravice do starostne pokojnine, veljavne v letu 2018, je mogoče znižati (in tako prej uveljaviti to pravico) zaradi:

• skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno. Znižanje starosti je odvisno od števila otrok in znaša 6 mesecev za enega otroka, 16 mesecev za dva, 26 mesecev za tri, 36 mesecev za štiri in 48 mesecev za pet ali več otrok;
• služenja obveznega vojaškega roka. Znižanje starosti znaša dve tretjini dejanskega trajanja služenja;
• vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Znižanje starosti obsega ves čas trajanja takega zavarovanja.

Mimo naštetih pogojev omogoča znižanje predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi obstoj zavarovalne dobe, štete s povečanjem. Pridobitev take dobe je po prejšnjih predpisih omogočalo delo na delovnih mestih, na katerih se je zaradi težavnosti dela ali nevarnosti za zdravje pridobljena zavarovalna doba štela s povečanim trajanjem. Omogočale pa so jo tudi osebne okoliščine, pogojene z zdravstvenim stanjem, ki so zavarovancem, pri katerih so bile podane, do konca leta 1999 zagotavljale štetje zavarovalne dobe s povečanjem, od leta 2000 naprej pa pridobitev prištete dobe.

Mogoča znižanja starosti

Izpolnjevanje posameznega ali več od naštetih pogojev ne omogoča znižanja vseh predpisanih starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Veljajo naslednja pravila:

1. Skrb za otroke omogoča le znižanje starosti, predpisane za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skupaj z dopolnitvijo določene pokojninske dobe brez dokupa. Praviloma ga lahko uveljavlja ženska, moški pa samo, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva. Mogoči sta dve situaciji. Če sta ženska ali moški dopolnila 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se jima starost, pri kateri lahko uveljavita starostno pokojnino, izračuna tako, da se od starosti 65 let odšteje toliko mesecev, kolikor jih je na razpolago za znižanje na tej podlagi, vendar največ do starosti 61 let. Znižanje starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine lahko v tem primeru znaša največ 48 mesecev, ne glede na to, za koliko otrok sta skrbela zavarovanec ali zavarovanka in koliko je razpoložljivih mesecev za znižanje. Če pa sta ženska ali moški dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se jima starost, pri kateri lahko uveljavita starostno pokojnino, izračuna tako, da se ženski od starosti 59 let in 8 mesecev, moškemu pa od starosti 60 let odštejejo meseci, ki so na razpolago za znižanje na tej podlagi, vendar pa ženski največ do starosti 56 let, moškemu pa do starosti 58 let. Znižanje starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine znaša v tem primeru za žensko največ 44 mesecev, za moškega pa 24 mesecev, ne glede na to, za koliko otrok sta skrbela zavarovanec ali zavarovanka in koliko je razpoložljivih mesecev znižanja.
2. Služenje obveznega vojaškega roka omogoča le znižanje starosti, predpisane za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skupaj z dopolnitvijo določene pokojninske dobe brez dokupa moškemu. Tudi v tem primeru sta mogoči dve situaciji. Če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu starost, pri kateri lahko uveljavi starostno pokojnino, izračuna tako, da se od starosti 65 let odšteje toliko mesecev znižanja, kolikor jih je na voljo za znižanje na tej podlagi, vendar največ do starosti 63 let. Znižanje predpisane starosti lahko znaša največ 24 mesecev. Če pa je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu starost, pri kateri lahko uveljavi starostno pokojnino, izračuna tako, da se od starosti 60 let odštejejo razpoložljivi meseci znižanja na tej podlagi, vendar največ do starosti 58 let. Tudi v tem primeru lahko znaša znižanje predpisane starosti največ 24 mesecev.
3. Vstop v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti omogoča le znižanje starosti, predpisane za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skupaj z dopolnitvijo določene pokojninske dobe brez dokupa tako ženski kot moškemu. Če sta ženska ali moški dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se jima starost, pri kateri lahko uveljavita starostno pokojnino, izračuna tako, da se ženski od starosti 59 let in 8 mesecev, moškemu pa od starosti 60 let odštejejo vsi razpoložljivi meseci za znižanje na tej podlagi, vendar ženski največ do starosti 56 let, moškemu pa do starosti 58 let. Mogoče znižanje starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine znaša za žensko največ 44 mesecev, za moškega pa 24 mesecev, ne glede na to, koliko je sicer razpoložljivih mesecev znižanja.

Pri obstoju več različnih podlag za znižanje starostnih meja velja naslednji zakonsko določeni vrstni red njihovega upoštevanja: 

a) Ženski se najprej upošteva znižanje zaradi skrbi za otroke, nato pa zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, se ji izračuna tako, da se od starosti 60 let odštejejo razpoložljivi meseci za znižanje po obeh podlagah, upokojitvena starost pa ne more biti nižja od 57 let. Znižanje starosti lahko znaša največ 36 mesecev, pri čemer pa je potrebnih 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

b) Moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se najprej zniža starostna meja zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, nato zaradi skrbi za otroke in nazadnje zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, se izračuna tako, da se od starosti 60 let odšteje skupno število mesecev po vseh podlagah, vendar pa upokojitvena starost ne more biti nižja od 58 let. Znižanje starosti lahko znaša največ 24 mesecev. Če je moški dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se starost, pri kateri se lahko upokoji, izračuna tako, da se od starosti 65 let odšteje najprej število mesecev znižanja zaradi skrbi za otroke, nato zaradi služenja obveznega vojaškega roka, vendar največ do starosti 63 let, kar prav tako omogoča znižanje največ za 24 mesecev.

Tako pri ženski kot pri moškem velja pravilo, ki izključuje možnost upoštevanja nadaljnjih podlag za zniževanje predpisane starosti, če je spodnja meja mogočega znižanja starosti že dosežena z upoštevanjem ene izmed njih.

Zavarovanki ali zavarovancu, ki razpolaga z zavarovalno dobo s povečanjem ali prišteto dobo, se starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine izračuna ob upoštevanju števila mesecev, pridobljenih s štetjem zavarovalne dobe s povečanjem ali prištete dobe. Spodnje meje zniževanja predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine v tem primeru ni.

Če je mogoče uveljavljati znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine z upoštevanjem vseh naštetih podlag, se starost, pri kateri se lahko zavarovanec upokoji, izračuna tako, da se najprej upoštevajo znižanja zaradi upoštevanja zavarovalne dobe, pridobljene s povečanim trajanjem, in/ali prištete dobe, nato pa še po drugih podlagah. Te pa so lahko aktualne le tedaj, če s predhodnim znižanjem starosti še niso dosežene predpisane spodnje meje, ki omogočajo tudi njihovo upoštevanje.

Predčasna pokojnina in izračun pokojninske osnove

V letu 2018 veljajo tudi drugačni pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine. V času trajanja prehodnega obdobja se ti še vedno razlikujejo glede na spol zavarovanca. Ženska tako izpolni pogoje za pridobitev te pravice, če je dopolnila 59 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe, moški pa, če je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina se razlikuje od starostne pokojnine le v višini. Je nižja od starostne pokojnine, do katere bi bil zavarovanec upravičen, če bi za njeno pridobitev izpolnjeval pogoje, za določen odstotek, katerega višina je odvisna od števila manjkajočih mesecev do dopolnitve starosti 64 let za žensko in 65 let za moškega. Za vsak mesec manjkajoče starosti se starostna pokojnina (za katero niso izpolnjeni pogoji) zniža za 0,3 odstotka. Znižanje je trajno.

V letu 2017 se je izteklo prehodno obdobje, veljavno za način izračunavanja pokojninske osnove. Od leta 2018 naprej tvori pokojninsko osnovo za odmero starostne, predčasne ali invalidske pokojnine mesečno povprečje osnov (plač in/ali zavarovalnih osnov) iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja, najugodnejših za zavarovanca, od vključno leta 1970 naprej. Če so za zavarovanca pri izračunu pokojninske osnove na voljo vsa mogoča mesečna povprečja osnov od vključno leta 1970 naprej, mu bo zavod po uradni dolžnosti izračunal 25 različnih pokojninskih osnov. Pripadajočo pokojnino bo odmeril od (po višini) najugodnejše pokojninske osnove.

Starosti za pridobitev vdovske pokojnine

ZPIZ-2 določa (tako kot prejšnji predpisi) različne pogoje, ki omogočajo pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Eden izmed njih se nanaša na določeno starost, ki se v času trajanja prehodnega obdobja vsako leto zvišuje za šest mesecev. V letu 2018 znaša 56 let.

Višja starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine vpliva tudi na višjo starost, pri kateri začne teči tako imenovana čakalna doba za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ko se ta izteče. V letu 2018 začne čakalna doba teči pri starosti 51 let, ki traja do dopolnitve predpisane starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Vdova ali vdovec, ki ob partnerjevi smrti še nista dopolnila 56 let starosti, dopolnila pa sta starost, pri kateri začne teči čakalna doba (to je 51 let ali več), bosta pridobila pravico do vdovske pokojnine, ko bosta dopolnila 56 let starosti.

Sprememba starosti, veljavne za pridobitev pravice do vdovske pokojnine v letu 2018, vpliva tudi na spremembo starosti, določene za izgubo že pridobljene pravice do vdovske pokojnine. Če namreč vdova ali vdovec pred dopolnitvijo določenih starosti, ki se razlikujeta glede na spol upravičenca, sklene novo zakonsko zvezo, vstopi v življenjsko skupnost, ki je po zakonu, s katerim so urejeni zakonska zveza in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, sklene partnersko zvezo ali začne živeti v nesklenjeni partnerski zvezi, izgubi pred tem pridobljeno pravico do vdovske pokojnine. Za vdovo znaša nova starostna meja 59 let in 8 mesecev, za vdovca pa 60 let. Našteti razlogi pa, četudi so nastali pred dopolnitvijo navedenih starosti, ne vplivajo na izgubo pravice do vdovske pokojnine, pridobljene ali ohranjene zaradi popolne nezmožnosti za delo njenega upravičenca. 

Jože Kuhelj