Milijoni evrov v smeteh …

Dobro je vedeti | dec. '17

Ekologi brez meja so v sklopu prve pilotne raziskave projekta Ne meč'mo hrane stran, pri kateri je sodeloval tudi Zdus, predstavili prav šokantne podatke o zavrženi hrani. Preračunano na državno raven, bolnišnice na leto zavržejo vsaj 5.700 ton oziroma za 6.700.000 evrov hrane, domovi za starejše občane pa vsaj 3.060 ton oziroma za 3.700.000 evrov hrane. Strošek zavržene hrane na en obrok je za bolnišnice tako 46 centov, za domove starejših občanov pa 20 centov.

Nepostrežene in nedotaknjene hrane je v domovih 27 odstotkov od vse pripravljene hrane, v bolnišnicah pa celo tretjina. Največkrat zavržejo juhe, solate in sadje. »Ko zavržemo toliko ton hrane na leto, zavržemo tudi okoli 10 odstotkov energije, oziroma če ne bi zavrgli nič hrane, ne bi potrebovali 6. bloka TEŠ,« je dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Predstavniki različnih javnih institucij so na okrogli mizi predstavili poglede, ključne težave in mogoče rešitve za zmanjševanje zavržkov hrane. Vsi so se strinjali, da problem zavržene hrane opozarja na vrsto drugih problemov: od potrebe po boljši prehranski oskrbi bolnikov do problema slabih medčloveških odnosov. Predvsem pa zahtevajo sistemske rešitve. »Zavrženo hrano v bolnišnici plačamo trikratno, najprej surovine za pripravo obrokov, nato plačujemo odvoz ostankov in na koncu še slabo prehranjenost bolnikov, ki podaljšuje bolnišnično dobo zdravljenja,« je kot ključno ugotovitev opisala Irena Sedej iz novomeške splošne bolnišnice, ki se je kot prva bolnišnica pri nas problema zavržene hrane lotila celovito. Po njenem bi potrebovali ljudi, ki bi individualno načrtovali prehrano glede na stanje bolnikov. Težavo vidi v tem, da prehrane v bolnišnici ne jemljejo kot del terapije, kar pomeni, da dietetiki niso del zdravstvenega osebja. Ena izmed rešitev bi bila tudi ta, da bi terapevtske diete predpisali samo tistim, ki jih potrebujejo, in ne tudi tistim, ki so na operacijah, terapijah ipd.

Bojan Stante, direktor Doma upokojencev Nova Gorica, je predstavil pozitivno zgodbo doma, povezali so se namreč z dijaškim domom in vrtcem ter začeli deliti kosila socialno ogroženim.

V vzgojno-izobraževalnih zavodih dnevno razdelijo 608.000 obrokov, letni strošek nabave živil v teh zavodih pa znaša 140 milijonov evrov. Velik del teh stroškov je za odvoz zavržene hrane, je pojasnila Irena Simčič iz Zavoda RS za šolstvo. Načrtovalci prehrane želijo šolarjem ponuditi zdravo prehrano, ti pa je ne pojejo in tako pride do velike količine zavržene hrane. Imajo pa v marsikateri šoli kotiček, kjer lahko določeno hrano, ki jim je ostala, šolarji kadar koli vzamejo.

Da šole in vrtci sicer že dosegajo napredek na tem področju, pa se je strinjala Andreja Barle Lakota z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je kot ključna problema navedla kompleksnost predpisov in prevelike zahteve staršev.

Pobuda za vrnitev seniorskih olajšav

V prispevku Kritično o zdravstvu in spremembah pokojninske zakonodaje, ki je bil objavljen v novembrski Vzajemnosti, je bil napačno naveden znesek, do višine katerega pokojnina ni bila obdavčena. Odstavek se pravilno glasi:

»Zdus predlaga uvedbo osebne olajšave za osebe po dopolnjenem 70. letu starosti – t. i. seniorsko olajšavo, ki jo je ukinil Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o dohodnini (Ur. list RS 96/2013). Uživalci pokojnin do višine 1.095 evrov so bili do spremembe zakona oproščeni plačila akontacije dohodnine, kar pomeni, da je imela nova določba vpliv na obračun pri višjih pokojninah.«

Zdus in STA


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media